Raziskovanje migracij in medijev odlikuje izjemno obsežna in bogata raziskovalna dinamika, ki jo določata področji »migracije v medijih« in »mediji v migracijah«. Medtem ko je za prvo usmeritev značilna obravnava medijskih reprezentacij beguncev in migrantov v množičnih in družbenih medijih, pa je druga linija usmerjena v etnografsko in antropološko raziskovanje načinov uporabe novih medijskih tehnologij (npr. pametnih telefonov) z vidika posameznikove izkušnje v migracijskem procesu. Če študije na področju raziskovanja migracij v medijih potrjujejo vpliv množičnih medijev in družbenih medijev pri reprezentaciji beguncev in migrantov kot »drugih«, »kriminalcev« in »nezaželenih« v javnem diskurzu, pa je temeljni doprinos raziskovanja medijev v migracijah v ugotovitvi, da so nove medijske tehnologije pomemben dejavnik v procesu integracije beguncev in migrantov v okolje ciljne države.

Raziskovanje migracij in medijev odlikuje izjemno obsežna in bogata raziskovalna dinamika, ki jo določata področji »migracije v medijih« in »mediji v migracijah«. Medtem ko je za prvo usmeritev značilna obravnava medijskih reprezentacij beguncev in migrantov v množičnih in družbenih medijih, pa je druga linija usmerjena v etnografsko in antropološko raziskovanje načinov uporabe novih medijskih tehnologij (npr. pametnih telefonov) z vidika posameznikove izkušnje v migracijskem procesu. Če študije na področju raziskovanja migracij v medijih potrjujejo vpliv množičnih medijev in družbenih medijev pri reprezentaciji beguncev in migrantov kot »drugih«, »kriminalcev« in »nezaželenih« v javnem diskurzu, pa je temeljni doprinos raziskovanja medijev v migracijah v ugotovitvi, da so nove medijske tehnologije pomemben dejavnik v procesu integracije beguncev in migrantov v okolje ciljne države.

V zadnjih letih smo dobili kar nekaj novih monografij o zgodovini slovenskih izseljenskih skupnosti v ZDA izpod peresa Matjaža Klemenčiča in njegovih doktorskih študentov na Univerzi v Mariboru ter na programu Ameriške študije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Delu Maruše Verbič Koprivšek o Slovencih v Denverju (2014) sta sledila pregled zgodovine slovenske skupnosti v Elyju v Minnesoti Matjaža Klemenčiča in Tadeja Šeruge (2019) ter zgodovine slovenske skupnosti v Calumetu v Michiganu Dominika Herleta (2010). V to serijo sodi tudi monografija, ki jo predstavljamo tu in ki je sad obsežnega raziskovalnega dela treh avtorjev.

V zadnjih letih smo dobili kar nekaj novih monografij o zgodovini slovenskih izseljenskih skupnosti v ZDA izpod peresa Matjaža Klemenčiča in njegovih doktorskih študentov na Univerzi v Mariboru ter na programu Ameriške študije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Delu Maruše Verbič Koprivšek o Slovencih v Denverju (2014) sta sledila pregled zgodovine slovenske skupnosti v Elyju v Minnesoti Matjaža Klemenčiča in Tadeja Šeruge (2019) ter zgodovine slovenske skupnosti v Calumetu v Michiganu Dominika Herleta (2010). V to serijo sodi tudi monografija, ki jo predstavljamo tu in ki je sad obsežnega raziskovalnega dela treh avtorjev.

Članek obravnava intelektualno elito ruskih priseljencev v Slovenijo med obema svetovnima vojnama, ki je predstavljala prvo generacijo ruske emigracije. Ob orisu širšega zgodovinskopolitičnega ozadja v tedanji Sloveniji in Jugoslaviji prispevek prikaže usode in delovanje nekaterih vidnih predstavnikov, ki so med drugim tudi vplivali na takratno slovensko kulturno dogajanje. Izpostavljeni so J. V. Spektorski, A. Bubnov in A. V. Isačenko, ki so s svojo akademsko dejavnostjo v mnogočem obogatili in razširili slovensko kulturno zavest. V razpravi so njihova dela podrobneje predstavljena.
Ključne besede: ruska emigracija v Sloveniji, inteligenca, ruska matica, ruska kultura, univerza v Ljubljani

Članek obravnava intelektualno elito ruskih priseljencev v Slovenijo med obema svetovnima vojnama, ki je predstavljala prvo generacijo ruske emigracije. Ob orisu širšega zgodovinskopolitičnega ozadja v tedanji Sloveniji in Jugoslaviji prispevek prikaže usode in delovanje nekaterih vidnih predstavnikov, ki so med drugim tudi vplivali na takratno slovensko kulturno dogajanje. Izpostavljeni so J. V. Spektorski, A. Bubnov in A. V. Isačenko, ki so s svojo akademsko dejavnostjo v mnogočem obogatili in razširili slovensko kulturno zavest. V razpravi so njihova dela podrobneje predstavljena.
Ključne besede: ruska emigracija v Sloveniji, inteligenca, ruska matica, ruska kultura, univerza v Ljubljani

Članek analizira vlogo kranjske klobase v vsakdanjem nacionalizmu med slovenskimi izseljenci v ZDA v obdobju 1919–1945. Članek raziskuje, kako se narod reproducira z vsakdanjimi praksami, navadami in načini bivanja, ter se pri tem opira predvsem na koncept vsakdanjega nacionalizma (angl. everyday nationalism). Teza besedila je, da nacionalizem ni le produkt institucionalnega delovanja, temveč se reproducira tudi izven uradnih, formalnih, institucionalnih in instrumentalnih okvirjev, na ravni večinoma nereflektiranih vsakodnevnih praks. Članek temelji na analizi besedil, v katerih se pojavi besedna zveza »kranjska klobasa«, v osrednjih slovenskih izseljenskih časopisih v ZDA v obdobju 1919–1945.
Ključne besede: vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, časopisje, kranjska klobasa

Članek analizira vlogo kranjske klobase v vsakdanjem nacionalizmu med slovenskimi izseljenci v ZDA v obdobju 1919–1945. Članek raziskuje, kako se narod reproducira z vsakdanjimi praksami, navadami in načini bivanja, ter se pri tem opira predvsem na koncept vsakdanjega nacionalizma (angl. everyday nationalism). Teza besedila je, da nacionalizem ni le produkt institucionalnega delovanja, temveč se reproducira tudi izven uradnih, formalnih, institucionalnih in instrumentalnih okvirjev, na ravni večinoma nereflektiranih vsakodnevnih praks. Članek temelji na analizi besedil, v katerih se pojavi besedna zveza »kranjska klobasa«, v osrednjih slovenskih izseljenskih časopisih v ZDA v obdobju 1919–1945.
Ključne besede: vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, časopisje, kranjska klobasa

Članek analizira vlogo slovenskih služkinj, večinoma priseljenk iz slovenskega okoliškega bazena in bližnjih avstrijskih dežel, ob popisu prebivalstva leta 1910 v Trstu. Osredotoča se na njihovo avtonomno ravnanje glede na odvisni položaj znotraj gospodinjstev ter pritiske javnosti oz. slovenskih in italijanskih nacionalnih elit v mestu. Raziskava ob pomoči javnega diskurza, arhivskega gradiva in kvantitativne analize vzorca popisnih pol cenzusa sintetizira zlasti pomen podatkov, kot sta občevalni jezik in kraj izvora služkinj, in jih interpretativno umešča v kontekst (nacionalne) identitete.
Ključne besede: slovenske služkinje, priseljenke, (nacionalna) identiteta, nacionalne elite, cenzus 1910, Trst/Trieste

Članek analizira vlogo slovenskih služkinj, večinoma priseljenk iz slovenskega okoliškega bazena in bližnjih avstrijskih dežel, ob popisu prebivalstva leta 1910 v Trstu. Osredotoča se na njihovo avtonomno ravnanje glede na odvisni položaj znotraj gospodinjstev ter pritiske javnosti oz. slovenskih in italijanskih nacionalnih elit v mestu. Raziskava ob pomoči javnega diskurza, arhivskega gradiva in kvantitativne analize vzorca popisnih pol cenzusa sintetizira zlasti pomen podatkov, kot sta občevalni jezik in kraj izvora služkinj, in jih interpretativno umešča v kontekst (nacionalne) identitete.
Ključne besede: slovenske služkinje, priseljenke, (nacionalna) identiteta, nacionalne elite, cenzus 1910, Trst/Trieste