Članek obravnava jezikovno realnost slovenskih državljanov v Avstriji, ki s prenosom svojega prebivališča ali delovnega mesta zaradi nemščine, njenih različic in drugih jezikov, ki se tam govorijo, vstopijo v jezikovno heterogen družbeni prostor. Namen raziskave je bil na eni strani ugotoviti, katere jezike in jezikovne zvrsti slovenski uporabljajo državljani v svojem (delovnem) vsakdanjiku v Avstriji, na drugi strani pa, ali med priseljenci in čezmejnimi delavci obstajajo statistično značilne razlike. Raziskava ponuja prvi sociolingvistični vpogled v še precej neraziskano temo.
Ključne besede: jezikovna praksa, priseljenci, čezmejni delavci, Avstrija, nemščina

Članek obravnava jezikovno realnost slovenskih državljanov v Avstriji, ki s prenosom svojega prebivališča ali delovnega mesta zaradi nemščine, njenih različic in drugih jezikov, ki se tam govorijo, vstopijo v jezikovno heterogen družbeni prostor. Namen raziskave je bil na eni strani ugotoviti, katere jezike in jezikovne zvrsti slovenski uporabljajo državljani v svojem (delovnem) vsakdanjiku v Avstriji, na drugi strani pa, ali med priseljenci in čezmejnimi delavci obstajajo statistično značilne razlike. Raziskava ponuja prvi sociolingvistični vpogled v še precej neraziskano temo.
Ključne besede: jezikovna praksa, priseljenci, čezmejni delavci, Avstrija, nemščina

Članek govori o podpori priseljencem in njihovih potrebah pri učenju jezika za potrebe dela z vidika delovne organizacije. Ta podpora ni pomembna samo za uspešno opravljanje delovnih nalog, temveč tudi za uspešno socialno vključenost priseljencev v delovno in družbeno okolje. V raziskavi je bil uporabljen kombiniran kvantitativno-kvalitativni raziskovalni pristop. Avtorje je zanimalo, na kakšen način organizirati jezikovno izobraževanje na delovnem mestu za tujce ter s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo slovenske organizacije, ki zaposlujejo tujce. Na podlagi opravljene raziskave so razvili priporočila za prakso za organizacije, ki zaposlujejo tujce.
Ključne besede: priseljenci, izobraževanje, integracija, učenje jezika, organizacija

Članek govori o podpori priseljencem in njihovih potrebah pri učenju jezika za potrebe dela z vidika delovne organizacije. Ta podpora ni pomembna samo za uspešno opravljanje delovnih nalog, temveč tudi za uspešno socialno vključenost priseljencev v delovno in družbeno okolje. V raziskavi je bil uporabljen kombiniran kvantitativno-kvalitativni raziskovalni pristop. Avtorje je zanimalo, na kakšen način organizirati jezikovno izobraževanje na delovnem mestu za tujce ter s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo slovenske organizacije, ki zaposlujejo tujce. Na podlagi opravljene raziskave so razvili priporočila za prakso za organizacije, ki zaposlujejo tujce.
Ključne besede: priseljenci, izobraževanje, integracija, učenje jezika, organizacija

Avtor v članku preučuje leposlovje, še posebej prevedena feljtonska dela, v slovensko-ameriškem časopisu Prosveta v prvem desetletju njegovega izhajanja (1916–1926) in ga v tem pogledu primerja s tremi drugimi češko-ameriškimi časopisi. S primerjavami na osnovi literarne zgodovine in publicističnih praks prepoznava pomen leposlovja v časopisih priseljenskih skupnosti tistega obdobja. Avtor obravnava tudi namene objavljanja prevodov v časopisu Prosveta z vidika vzpostavljanja etničnih skupnosti in izgradnje naroda v Ameriki. Časopis je bil smatran kot institucija za vzpostavljanje skupnosti, pri čemer so imeli pomembno vlogo prispevki bralcev.
Ključne besede: etnični časopisi, literarno prevajanje, slovenska književnost, ameriški Slovenci

Avtor v članku preučuje leposlovje, še posebej prevedena feljtonska dela, v slovensko-ameriškem časopisu Prosveta v prvem desetletju njegovega izhajanja (1916–1926) in ga v tem pogledu primerja s tremi drugimi češko-ameriškimi časopisi. S primerjavami na osnovi literarne zgodovine in publicističnih praks prepoznava pomen leposlovja v časopisih priseljenskih skupnosti tistega obdobja. Avtor obravnava tudi namene objavljanja prevodov v časopisu Prosveta z vidika vzpostavljanja etničnih skupnosti in izgradnje naroda v Ameriki. Časopis je bil smatran kot institucija za vzpostavljanje skupnosti, pri čemer so imeli pomembno vlogo prispevki bralcev.
Ključne besede: etnični časopisi, literarno prevajanje, slovenska književnost, ameriški Slovenci

Avtorica v članku raziskuje vlogo vsakdanjih predmetov v zvezah na daljavo, ki povezujejo dva geografsko oddaljena partnerja. Študija se osredotoča na zveze na daljavo v Evropi in temelji na intervjujih z ljudmi v tovrstnih odnosih. Avtorica obravnava eno izmed praks ustvarjanja partnerjeve abstraktne prisotnosti, imenovano prepoznavanje sentimentalne vrednosti predmetov. Kot del razvijanja in ohranjanja intimnosti v odnosu se predstavljanje partnerjeve prisotnosti krepi s čustvenimi predmeti. Članek prispeva k presečišču materialne kulture in študij mobilnosti z raziskovanjem vloge predmetov pri čustvenem povezovanju geografsko oddaljenih partnerjev.
Ključne besede: čustveni predmeti, zveze na daljavo, ljubezen, intimnost, abstraktna prisotnost

Avtorica v članku raziskuje vlogo vsakdanjih predmetov v zvezah na daljavo, ki povezujejo dva geografsko oddaljena partnerja. Študija se osredotoča na zveze na daljavo v Evropi in temelji na intervjujih z ljudmi v tovrstnih odnosih. Avtorica obravnava eno izmed praks ustvarjanja partnerjeve abstraktne prisotnosti, imenovano prepoznavanje sentimentalne vrednosti predmetov. Kot del razvijanja in ohranjanja intimnosti v odnosu se predstavljanje partnerjeve prisotnosti krepi s čustvenimi predmeti. Članek prispeva k presečišču materialne kulture in študij mobilnosti z raziskovanjem vloge predmetov pri čustvenem povezovanju geografsko oddaljenih partnerjev.
Ključne besede: čustveni predmeti, zveze na daljavo, ljubezen, intimnost, abstraktna prisotnost