56 / 2022

Jaka Klun, Klara Skubic Ermenc

Položaj narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v slovenskem šolstvu

Članek prinaša rezultate raziskave, izvedene med predstavniki zvez kulturnih društev pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Na osnovi polstrukturiranih intervjujev smo ugotavljali, kako sogovorniki ocenjujejo položaj svojih skupnosti v šolstvu in kaj od njega pričakujejo. Rezultati so interpretirani s perspektive multikulturnih politik, ki se v Sloveniji oblikujejo glede na različne pravne statuse narodnih skupin in skupnosti. Rezultati kažejo na odsotnost jasne politike izobraževanja za učence pripadnike narodov nekdanje SFRJ, do česar se sogovorniki kritično opredelijo.
Ključne besede: multikulturna izobraževalna politika, narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, učenci priseljenci

56 / 2022

Jaka Klun, Klara Skubic Ermenc

Položaj narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v slovenskem šolstvu

Članek prinaša rezultate raziskave, izvedene med predstavniki zvez kulturnih društev pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Na osnovi polstrukturiranih intervjujev smo ugotavljali, kako sogovorniki ocenjujejo položaj svojih skupnosti v šolstvu in kaj od njega pričakujejo. Rezultati so interpretirani s perspektive multikulturnih politik, ki se v Sloveniji oblikujejo glede na različne pravne statuse narodnih skupin in skupnosti. Rezultati kažejo na odsotnost jasne politike izobraževanja za učence pripadnike narodov nekdanje SFRJ, do česar se sogovorniki kritično opredelijo.
Ključne besede: multikulturna izobraževalna politika, narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, učenci priseljenci

56 / 2022

Sabina Autor, Alenka Gril, Janja Žmavc

Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije bolezni Covid-19 v Sloveniji

V prispevku predstavljamo rezultate raziskave o učinkovitih prilagoditvah pouka na daljavo za učence s priseljenskim ozadjem v drugem valu epidemije v Sloveniji. Odgovori majhnih vzorcev učiteljev (N = 29) na spletno anketo nakazujejo upad težav z opremo IKT v primerjavi s prvim valom, medtem ko so se še vedno prisotne težave, povezane z učenjem in učnim jezikom ter posledicami socialne izolacije. Učitelji so individualizirali način poučevanja in učne pomoči glede na zaznane jezikovne in učne težave ter osebne stiske. Raznojezični pristopi so se izkazali za učinkovite pri zagotavljanju inkluzivnega poučevanja v večkulturnih okoljih in bi jih veljalo krepiti tudi pri pouku v šoli.
Ključne besede: pouk na daljavo, epidemija covida-19, učenci s priseljenskim ozadjem, inkluzivno izobraževanje, večjezičnost

56 / 2022

Sabina Autor, Alenka Gril, Janja Žmavc

Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije bolezni Covid-19 v Sloveniji

V prispevku predstavljamo rezultate raziskave o učinkovitih prilagoditvah pouka na daljavo za učence s priseljenskim ozadjem v drugem valu epidemije v Sloveniji. Odgovori majhnih vzorcev učiteljev (N = 29) na spletno anketo nakazujejo upad težav z opremo IKT v primerjavi s prvim valom, medtem ko so se še vedno prisotne težave, povezane z učenjem in učnim jezikom ter posledicami socialne izolacije. Učitelji so individualizirali način poučevanja in učne pomoči glede na zaznane jezikovne in učne težave ter osebne stiske. Raznojezični pristopi so se izkazali za učinkovite pri zagotavljanju inkluzivnega poučevanja v večkulturnih okoljih in bi jih veljalo krepiti tudi pri pouku v šoli.
Ključne besede: pouk na daljavo, epidemija covida-19, učenci s priseljenskim ozadjem, inkluzivno izobraževanje, večjezičnost

56 / 2022

Alaa Alali, Jure Gombač, Lucija Klun

Vključevanje v vzgojno-izobraževalni sistem iz perspektive staršev in otrok beguncev

Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, otroci priseljenci, otroci begunci, vključevanje, osnovna šola, srednja šola, vrtec

56 / 2022

Alaa Alali, Jure Gombač, Lucija Klun

Vključevanje v vzgojno-izobraževalni sistem iz perspektive staršev in otrok beguncev

Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, otroci priseljenci, otroci begunci, vključevanje, osnovna šola, srednja šola, vrtec

56 / 2022

Boris Kern, Marijanca Ajša Vižintin

Začetni tečaj slovenščine in medkulturni dialog pri vključevanju otrok priseljencev

Prenovljena osnovno- in srednješolska zakonodaja predvideva intenzivni začetni tečaj slovenščine ter individualno spremljanje napredka vključevanja. Na voljo je vedno več didaktičnega gradiva za različno starostno stopnjo otrok, a izzivi ostajajo. Še več jih je pri izvajanju medkulturnega dialoga v okviru pouka. Učni načrti in učna gradiva bi morali odsevati družbeno raznolikost, a so priseljenke in priseljenci, pripadnice in pripadniki manjšin v njih največkrat nevidni ali prikazani pristransko. To je treba spremeniti in tudi njim samim omogočiti, da se predstavijo ter spregovorijo o izzivih vključevanja, o sestavljeni identiteti in o svoji vlogi v družbi.
Ključne besede: otroci priseljenci, intenzivni tečaj slovenščine, učni načrti, evrocentrizem, življenjske zgodbe

56 / 2022

Boris Kern, Marijanca Ajša Vižintin

Začetni tečaj slovenščine in medkulturni dialog pri vključevanju otrok priseljencev

Prenovljena osnovno- in srednješolska zakonodaja predvideva intenzivni začetni tečaj slovenščine ter individualno spremljanje napredka vključevanja. Na voljo je vedno več didaktičnega gradiva za različno starostno stopnjo otrok, a izzivi ostajajo. Še več jih je pri izvajanju medkulturnega dialoga v okviru pouka. Učni načrti in učna gradiva bi morali odsevati družbeno raznolikost, a so priseljenke in priseljenci, pripadnice in pripadniki manjšin v njih največkrat nevidni ali prikazani pristransko. To je treba spremeniti in tudi njim samim omogočiti, da se predstavijo ter spregovorijo o izzivih vključevanja, o sestavljeni identiteti in o svoji vlogi v družbi.
Ključne besede: otroci priseljenci, intenzivni tečaj slovenščine, učni načrti, evrocentrizem, življenjske zgodbe

56 / 2022

Marijanca Ajša Vižintin

Uvod: Le z drugimi smo: Migracije in izobraževanje

Tematski sklop »Le z drugimi smo: Migracije in izobraževanje« predstavlja enega od zaključkov petletnega nacionalnega projekta »Le z drugimi smo« (2016–2021). Strokovnjakinje in strokovnjaki ZRC SAZU in Pedagoškega inštituta so s številnimi zunanjimi sodelavkami in sodelavci izvajali predavanja, delavnice in diskusije za pedagoške delavke in delavce. Ti so v času univerzitetnega izobraževanja pridobili premalo znanja o slovenskem izseljevanju za poučevanje v jezikovno, versko in etnično raznolikih razredih in skupinah (Kalc et al., 2020; Trebše Štolfa & Klemenčič, 2001). Vzgojiteljice in vzgojitelji, učiteljice in učitelji se vseživljenjsko izobražujejo, si izmenjujejo znanje in izkušnje ter pridobivajo nova znanja, kompetence in spretnosti, saj se družba ves čas spreminja. Ljudje se priseljujejo, ker jih potrebujemo (Kajzer et al., 2019), in izseljujejo, ker vidijo svojo prihodnost drugje. Za delavkami in delavci, ki jim izdajamo delovna dovoljenja, prihajajo njihove družine, saj želijo živeti skupaj. Zaradi vojn in nasilja prihajajo begunke, begunci. Migracije so vedno bile, so in bodo.

56 / 2022

Marijanca Ajša Vižintin

Uvod: Le z drugimi smo: Migracije in izobraževanje

Tematski sklop »Le z drugimi smo: Migracije in izobraževanje« predstavlja enega od zaključkov petletnega nacionalnega projekta »Le z drugimi smo« (2016–2021). Strokovnjakinje in strokovnjaki ZRC SAZU in Pedagoškega inštituta so s številnimi zunanjimi sodelavkami in sodelavci izvajali predavanja, delavnice in diskusije za pedagoške delavke in delavce. Ti so v času univerzitetnega izobraževanja pridobili premalo znanja o slovenskem izseljevanju za poučevanje v jezikovno, versko in etnično raznolikih razredih in skupinah (Kalc et al., 2020; Trebše Štolfa & Klemenčič, 2001). Vzgojiteljice in vzgojitelji, učiteljice in učitelji se vseživljenjsko izobražujejo, si izmenjujejo znanje in izkušnje ter pridobivajo nova znanja, kompetence in spretnosti, saj se družba ves čas spreminja. Ljudje se priseljujejo, ker jih potrebujemo (Kajzer et al., 2019), in izseljujejo, ker vidijo svojo prihodnost drugje. Za delavkami in delavci, ki jim izdajamo delovna dovoljenja, prihajajo njihove družine, saj želijo živeti skupaj. Zaradi vojn in nasilja prihajajo begunke, begunci. Migracije so vedno bile, so in bodo.