Pandemija bolezni Covid-19 in vladni ukrepi za njeno zajezitev so v zadnjih dveh letih močno zaznamovali mobilnost delavcev v EU. Avtorici v članku analizirata ukrepe, ki so jih v prvi polovici leta 2020 sprejele slovenska in vlade nekaterih sosednjih držav in so neposredno vplivali na mednarodne mobilne delavce. Identificirali sta ekonomska in socialna tveganja, ki so jim bili delavci izpostavljeni po vrnitvi v Slovenijo ali med delom v sosednjih državah in so bila v veliki meri posledica neusklajenosti ukrepov na mednarodni ravni ter sprejemanja ukrepov v kratkem časovnem obdobju.
Ključne besede: pandemija Covid-19, delovna mobilnost, mednarodni mobilni delavci, čezmejni delavci, Slovenija

Pandemija bolezni Covid-19 in vladni ukrepi za njeno zajezitev so v zadnjih dveh letih močno zaznamovali mobilnost delavcev v EU. Avtorici v članku analizirata ukrepe, ki so jih v prvi polovici leta 2020 sprejele slovenska in vlade nekaterih sosednjih držav in so neposredno vplivali na mednarodne mobilne delavce. Identificirali sta ekonomska in socialna tveganja, ki so jim bili delavci izpostavljeni po vrnitvi v Slovenijo ali med delom v sosednjih državah in so bila v veliki meri posledica neusklajenosti ukrepov na mednarodni ravni ter sprejemanja ukrepov v kratkem časovnem obdobju.
Ključne besede: pandemija Covid-19, delovna mobilnost, mednarodni mobilni delavci, čezmejni delavci, Slovenija

Repatriacija zaradi izbruha pandemije Covid-19 je bila najobsežnejša pomoč pri vračanju v zgodovini Slovenije. Članek raziskuje odzivnost vlade na negotovosti in socialna tveganja, s katerimi so se soočali državljani, ki so med izbruhom pandemije Covid-19 obtičali v tujini. Temelji na pregledu poročil na ravni EU in nacionalni ravni, na kvalitativni analizi medijskih virov ter na intervjujih s strokovnjaki. Avtorici izpostavljata pomanjkanje podrobnih sistemskih smernic o transnacionalni socialni zaščiti v kriznih razmerah in trdita, da lahko uspeh pri repatriaciji slovenskih državljanov v veliki meri pripišemo ad hoc ukrepom, ki jih je izvedlo visoko motivirano in iznajdljivo konzularno osebje.
Ključne besede: pandemija Covid-19, omejitev mobilnosti, repatriacija, konzularna pomoč, Slovenija

Repatriacija zaradi izbruha pandemije Covid-19 je bila najobsežnejša pomoč pri vračanju v zgodovini Slovenije. Članek raziskuje odzivnost vlade na negotovosti in socialna tveganja, s katerimi so se soočali državljani, ki so med izbruhom pandemije Covid-19 obtičali v tujini. Temelji na pregledu poročil na ravni EU in nacionalni ravni, na kvalitativni analizi medijskih virov ter na intervjujih s strokovnjaki. Avtorici izpostavljata pomanjkanje podrobnih sistemskih smernic o transnacionalni socialni zaščiti v kriznih razmerah in trdita, da lahko uspeh pri repatriaciji slovenskih državljanov v veliki meri pripišemo ad hoc ukrepom, ki jih je izvedlo visoko motivirano in iznajdljivo konzularno osebje.
Ključne besede: pandemija Covid-19, omejitev mobilnosti, repatriacija, konzularna pomoč, Slovenija

Prispevek je nastal na podlagi raziskave, opravljene v prvih mesecih epidemije bolezni Covid-19 V njem avtorice raziskujejo, kako so omejitve, sprejete iz varnostnih razlogov, vplivale na vsakodnevno življenje skupine prosilcev za azil in upravičencev do zaščite, ki bivajo v azilnem sprejemnem sistemu v italijanskem mestu Trento. S pomočjo intervjujev razkrivajo, kako se je »zdravje ustanove« včasih vzdrževalo na račun zdravja posameznikov – z omejevanjem njihovih socialnih stikov izven sprejemnih prostorov, s tem pa tudi njihovih možnosti za to, da bi se podali na pot samostojnosti.Ključne besede: prosilci za azil in upravičenci do zaščite, pandemija bolezni Covid-19, sprejemni sistem, neodvisnost, »zdravje ustanove«

Prispevek je nastal na podlagi raziskave, opravljene v prvih mesecih epidemije bolezni Covid-19 V njem avtorice raziskujejo, kako so omejitve, sprejete iz varnostnih razlogov, vplivale na vsakodnevno življenje skupine prosilcev za azil in upravičencev do zaščite, ki bivajo v azilnem sprejemnem sistemu v italijanskem mestu Trento. S pomočjo intervjujev razkrivajo, kako se je »zdravje ustanove« včasih vzdrževalo na račun zdravja posameznikov – z omejevanjem njihovih socialnih stikov izven sprejemnih prostorov, s tem pa tudi njihovih možnosti za to, da bi se podali na pot samostojnosti.Ključne besede: prosilci za azil in upravičenci do zaščite, pandemija bolezni Covid-19, sprejemni sistem, neodvisnost, »zdravje ustanove«

Članek obravnava vpliv pandemije na priseljence na enem izmed gospodarsko najrazvitejših območij v severni Italiji. S kvalitativnim pristopom avtor je izpostavil tako učinke na tradicionalne dimenzije vključenosti, kot sta delo in stanovanje, kot tudi perspektive mlajših generacij, kot sta izobraževanje in prehod v odraslost. Rezultati so pokazali, da je slab socialni položaj priseljencev močno in selektivno vplival na njihov odziv na pandemijo. Študija je pokazala tudi na močno erozijo socialnega kapitala priseljencev ter na potrebo po strategijah za njegovo krepitev.
Ključne besede: pandemija, Italija, priseljenci, socialni kapital, neenakosti

Članek obravnava vpliv pandemije na priseljence na enem izmed gospodarsko najrazvitejših območij v severni Italiji. S kvalitativnim pristopom avtor je izpostavil tako učinke na tradicionalne dimenzije vključenosti, kot sta delo in stanovanje, kot tudi perspektive mlajših generacij, kot sta izobraževanje in prehod v odraslost. Rezultati so pokazali, da je slab socialni položaj priseljencev močno in selektivno vplival na njihov odziv na pandemijo. Študija je pokazala tudi na močno erozijo socialnega kapitala priseljencev ter na potrebo po strategijah za njegovo krepitev.
Ključne besede: pandemija, Italija, priseljenci, socialni kapital, neenakosti

Avtor v prispevku predstavlja pojav migracij na kolumbijsko-venezuelski meji v kontekstu pandemije Covid-19. Članek temelji na številnih virih, med katerimi so predsedniški nagovori, izjave, odloki in sporočila za javnost. Avtor trdi, da je humanitarna pomoč temeljila na kriterijih političnega manevra, ki je predstavljal diskriminatorno prakso do venezuelskih migrantov s strani vlad Kolumbije in Venezuele. Članek na koncu izpostavlja, da se je zaradi takih razmer zaostrila migracijska kriza, za katero so značilne hude kršitve temeljnih socialnih pravic venezuelskega migrantskega prebivalstva.
Ključne besede: migracije v Venezueli, Kolumbija, Venezuela, migracijska politika, Covid-19

Avtor v prispevku predstavlja pojav migracij na kolumbijsko-venezuelski meji v kontekstu pandemije Covid-19. Članek temelji na številnih virih, med katerimi so predsedniški nagovori, izjave, odloki in sporočila za javnost. Avtor trdi, da je humanitarna pomoč temeljila na kriterijih političnega manevra, ki je predstavljal diskriminatorno prakso do venezuelskih migrantov s strani vlad Kolumbije in Venezuele. Članek na koncu izpostavlja, da se je zaradi takih razmer zaostrila migracijska kriza, za katero so značilne hude kršitve temeljnih socialnih pravic venezuelskega migrantskega prebivalstva.
Ključne besede: migracije v Venezueli, Kolumbija, Venezuela, migracijska politika, Covid-19