Namen študije je analizirati težave z reintegracijo, s katerimi se srečujejo indonezijski delavci migranti. Študija je bila narejena s kvalitativnim pristopom v okrožju Indramayu v Indoneziji. Avtorji so podatke pridobili od delavcev migrantov, ki so se vrnili v času pandemije, posrednikov in uslužbencev indonezijske agencije za zaščito delavcev migrantov (BP2MI) ter jih opisno analizirali. Rezultati so pokazali, da se migranti povratniki srečujejo s težavami, kot so nezmožnost upravljanja z nakazili, slabe odločitve glede investicij ter nezmožnost ukvarjanja s poslom. Potrebna je celovita politika reintegracije migrantov, od obdobja pred njihovim odhodom do njihove vrnitve v državo izvora.
Ključne besede: delavci migranti, pandemija Covid-19, Indonezija, povratne migracije

Namen študije je analizirati težave z reintegracijo, s katerimi se srečujejo indonezijski delavci migranti. Študija je bila narejena s kvalitativnim pristopom v okrožju Indramayu v Indoneziji. Avtorji so podatke pridobili od delavcev migrantov, ki so se vrnili v času pandemije, posrednikov in uslužbencev indonezijske agencije za zaščito delavcev migrantov (BP2MI) ter jih opisno analizirali. Rezultati so pokazali, da se migranti povratniki srečujejo s težavami, kot so nezmožnost upravljanja z nakazili, slabe odločitve glede investicij ter nezmožnost ukvarjanja s poslom. Potrebna je celovita politika reintegracije migrantov, od obdobja pred njihovim odhodom do njihove vrnitve v državo izvora.
Ključne besede: delavci migranti, pandemija Covid-19, Indonezija, povratne migracije

Cilj prispevka je analizirati odnos prebivalcev Bolgarije do prišlekov ter zmožnosti Republike Bolgarije za upravljanje mešanih migracij v okoliščinah talibanskega prevzema oblasti v Afganistanu. V ta namen je bila opravljena raziskava javnega mnenja v mestih Harmanli in Sofija, v katerih se nahajajo štirje izmed petih centrov za registracijo in sprejem migrantov v Bolgariji. Avtorja argumentirata, da vzroki za težave države pri spoprijemanju s povečanim prihodom migrantov in njihovo potencialno integracijo ležijo predvsem v dozdevnem zavračanju države, da bi pri tem zavzela proaktivno držo, ter v pomanjkanju komunikacije z lokalnim prebivalstvom, zlasti na območjih, kjer se nahajajo centri za registracijo in sprejem.
Ključne besede: begunci, prosilci za azil, migracije, oboroženi spopadi, lokalne percepcije, Afganistan

Cilj prispevka je analizirati odnos prebivalcev Bolgarije do prišlekov ter zmožnosti Republike Bolgarije za upravljanje mešanih migracij v okoliščinah talibanskega prevzema oblasti v Afganistanu. V ta namen je bila opravljena raziskava javnega mnenja v mestih Harmanli in Sofija, v katerih se nahajajo štirje izmed petih centrov za registracijo in sprejem migrantov v Bolgariji. Avtorja argumentirata, da vzroki za težave države pri spoprijemanju s povečanim prihodom migrantov in njihovo potencialno integracijo ležijo predvsem v dozdevnem zavračanju države, da bi pri tem zavzela proaktivno držo, ter v pomanjkanju komunikacije z lokalnim prebivalstvom, zlasti na območjih, kjer se nahajajo centri za registracijo in sprejem.
Ključne besede: begunci, prosilci za azil, migracije, oboroženi spopadi, lokalne percepcije, Afganistan

Avtorica primerja ključne normativne pristope k obravnavanju »begunske krize« v obdobju 2015–2016 ter odzive sodstva na te pristope v Sloveniji in Avstriji. K temu pristopi s primerjavo statističnih podatkov na področju azila, najpomembnejših zakonodajnih sprememb, ki odražajo populistične odzive na »begunsko krizo«, ter odgovorov sodišč na te spremembe in odzive. Analiza je kvalitativna in temelji na izbranih primerih najpomembnejših zakonodajnih sprememb. Članek upošteva populistični kontekst teh sprememb, kot ga razumejo politologi. Ti pokažejo, da se je s krizo pojavil tudi nov val populizma – populistično označevanje migrantov kot Drugih.
Ključne besede: »begunska kriza«, ustavno sodišče, Slovenija, Avstrija, populizem

Avtorica primerja ključne normativne pristope k obravnavanju »begunske krize« v obdobju 2015–2016 ter odzive sodstva na te pristope v Sloveniji in Avstriji. K temu pristopi s primerjavo statističnih podatkov na področju azila, najpomembnejših zakonodajnih sprememb, ki odražajo populistične odzive na »begunsko krizo«, ter odgovorov sodišč na te spremembe in odzive. Analiza je kvalitativna in temelji na izbranih primerih najpomembnejših zakonodajnih sprememb. Članek upošteva populistični kontekst teh sprememb, kot ga razumejo politologi. Ti pokažejo, da se je s krizo pojavil tudi nov val populizma – populistično označevanje migrantov kot Drugih.
Ključne besede: »begunska kriza«, ustavno sodišče, Slovenija, Avstrija, populizem

Članek je objavljen na angleških straneh.

Članek je objavljen na angleških straneh.

Članek je objavljen na agleških straneh.

Članek je objavljen na agleških straneh.