11-12 / 2000

Lev Detela

Prikaz lastnih zdomskih dramskih poskusov in prizadevanj (ob Dramatiki slovenske politične emigracije Tarasa Kermaunerja)

Knjiga Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1 (Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997) izpod peresa Tarasa Kermaunerja je prva monografska analiza v osrednji Sloveniji skoraj neznane dramatike slovenskih političnih emigrantov. Sicer obširno znanstveno delo je istočasno sestavni del avtorjevega mnogoširšega in delno s številnimi študijami že uresničenega velikopoteznega načrta rekonstrukcije in/ali reinterpretacije slovenske dramatike kot celote v več deset knjigah.

11-12 / 2000

Lev Detela

Prikaz lastnih zdomskih dramskih poskusov in prizadevanj (ob Dramatiki slovenske politične emigracije Tarasa Kermaunerja)

Knjiga Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1 (Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997) izpod peresa Tarasa Kermaunerja je prva monografska analiza v osrednji Sloveniji skoraj neznane dramatike slovenskih političnih emigrantov. Sicer obširno znanstveno delo je istočasno sestavni del avtorjevega mnogoširšega in delno s številnimi študijami že uresničenega velikopoteznega načrta rekonstrukcije in/ali reinterpretacije slovenske dramatike kot celote v več deset knjigah.

11-12 / 2000

Irena Gantar Godina

6. svetovni kongres Inštituta za ruske in vzhodnoevropske študije na Finskem

V dneh od 29. julija do 4. avgusta 2000 je v finskem mestu Tampere potekal 6. svetovni kongres Inštituta za ruske in vzhodnoevropske študije (ICCEES), ki sem sega z referatom udeležila tudi podpisana. Na kongresu je sodelovalo več kot 1600udeležencev z vsega sveta, največ pa je bilo udeležencev iz R usije, ki so organiziralitudi največje število panelov. Prijavljenih je bilo tudi nekaj slovenskih udeležencev, slavistov in sociologov.

11-12 / 2000

Irena Gantar Godina

6. svetovni kongres Inštituta za ruske in vzhodnoevropske študije na Finskem

V dneh od 29. julija do 4. avgusta 2000 je v finskem mestu Tampere potekal 6. svetovni kongres Inštituta za ruske in vzhodnoevropske študije (ICCEES), ki sem sega z referatom udeležila tudi podpisana. Na kongresu je sodelovalo več kot 1600udeležencev z vsega sveta, največ pa je bilo udeležencev iz R usije, ki so organiziralitudi največje število panelov. Prijavljenih je bilo tudi nekaj slovenskih udeležencev, slavistov in sociologov.

11-12 / 2000

Breda Čebulj Sajko

Dnevi Inštituta za slovensko izseljenstvo (24. maj - 4. junij 2000)

Pod tem naslovom je Inštitut za slovensko izseljenstvo (ISI) konec maja organiziral štirinajstdnevno raznoliko dejavnost, v kateri smo raziskovalci z Inštituta predstavili svoje dosedanje delovanje in k sodelovanju povabili tudi naše zunanje sodelavce. Tako smo se tokrat predstavili strokovni in laični publiki na nekoliko drugačen način: z razstavo, okroglo mizo, predavanji, izdajo vodnika po arhivskem gradivu ISI ter z obeležitvijo izida desete številke naše znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands.

11-12 / 2000

Breda Čebulj Sajko

Dnevi Inštituta za slovensko izseljenstvo (24. maj - 4. junij 2000)

Pod tem naslovom je Inštitut za slovensko izseljenstvo (ISI) konec maja organiziral štirinajstdnevno raznoliko dejavnost, v kateri smo raziskovalci z Inštituta predstavili svoje dosedanje delovanje in k sodelovanju povabili tudi naše zunanje sodelavce. Tako smo se tokrat predstavili strokovni in laični publiki na nekoliko drugačen način: z razstavo, okroglo mizo, predavanji, izdajo vodnika po arhivskem gradivu ISI ter z obeležitvijo izida desete številke naše znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands.

11-12 / 2000

Imre Szilágyi

Srednja Evropa s stališča Madžara v Parizu: Ferenc Fejtő, mislec z dvema domovinama

Politolog, novinar in avtor številnih knjig Ferenc Fejtő seje rodil leta 1909 v Nagykanizsina Ogrskem. Iz političnih razlogov je moral leta 1938 pobegniti iz Madžarske, od takrat živi v Franciji. Leta 2000 je dobil nagrado veleposlanikov, akreditiranih v Franciji. V knjigi Zgodovina ljudskih demokracij (1952) je kot prvi napisal obsežno zgodovino držav srednjevzhodne evropske regije med leti 1945 in 1952. V knjigi Rekviem za nekdanjim imperijem pa obširno analizira politično življenje Avstro-Ogrske in vzroke njenega razpada. Fejtő je pristaš ideje Srednje Evrope, federalizma in metanacionalizma. Meni, da je nacija pomemben ustvarjalni del samozavesti in da je nacionalno gibanje Slovencev, Hrvatov, Madžarov itd. legitimno. Njegovo stališče glede nacij in suverenosti je zelo blizu stališčem slovenskih intelektualcev (Peter Jambrek, France Bučar in Dimitrij Rupel), ki so pisali o tem konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let.

11-12 / 2000

Imre Szilágyi

Srednja Evropa s stališča Madžara v Parizu: Ferenc Fejtő, mislec z dvema domovinama

Politolog, novinar in avtor številnih knjig Ferenc Fejtő seje rodil leta 1909 v Nagykanizsina Ogrskem. Iz političnih razlogov je moral leta 1938 pobegniti iz Madžarske, od takrat živi v Franciji. Leta 2000 je dobil nagrado veleposlanikov, akreditiranih v Franciji. V knjigi Zgodovina ljudskih demokracij (1952) je kot prvi napisal obsežno zgodovino držav srednjevzhodne evropske regije med leti 1945 in 1952. V knjigi Rekviem za nekdanjim imperijem pa obširno analizira politično življenje Avstro-Ogrske in vzroke njenega razpada. Fejtő je pristaš ideje Srednje Evrope, federalizma in metanacionalizma. Meni, da je nacija pomemben ustvarjalni del samozavesti in da je nacionalno gibanje Slovencev, Hrvatov, Madžarov itd. legitimno. Njegovo stališče glede nacij in suverenosti je zelo blizu stališčem slovenskih intelektualcev (Peter Jambrek, France Bučar in Dimitrij Rupel), ki so pisali o tem konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let.

11-12 / 2000

Vera Kržišnik-Bukič

Dve domovini Jakoba Žnidaršiča

Članek je posvečen Slovencu Jakobu Žnidaršiču (1847-1903), možu z dvema domovinama, slovensko in bosansko-hercegovsko. Zadnjih 21 let svojega življenja je preživel v Sarajevu, kjer je ves čas poučeval matematiko in fiziko na tamkajšnji Veliki gimnaziji. Njegov osrednji zgodovinski pomen je - razen v objavljanju literarnih kritik o slovenski književnosti in v samostojnih literarnih delih, objavljenih v slovenskih in bosanskih časopisihin revijah - tudi v pobudništvu in ustanovitvi Slovenskega omizja, prvega slovenskega družabnega kroga v Sarajevu sredi 90. let 19. stoletja.

11-12 / 2000

Vera Kržišnik-Bukič

Dve domovini Jakoba Žnidaršiča

Članek je posvečen Slovencu Jakobu Žnidaršiču (1847-1903), možu z dvema domovinama, slovensko in bosansko-hercegovsko. Zadnjih 21 let svojega življenja je preživel v Sarajevu, kjer je ves čas poučeval matematiko in fiziko na tamkajšnji Veliki gimnaziji. Njegov osrednji zgodovinski pomen je - razen v objavljanju literarnih kritik o slovenski književnosti in v samostojnih literarnih delih, objavljenih v slovenskih in bosanskih časopisihin revijah - tudi v pobudništvu in ustanovitvi Slovenskega omizja, prvega slovenskega družabnega kroga v Sarajevu sredi 90. let 19. stoletja.