Cilj prispevka je analizirati odnos prebivalcev Bolgarije do prišlekov ter zmožnosti Republike Bolgarije za upravljanje mešanih migracij v okoliščinah talibanskega prevzema oblasti v Afganistanu. V ta namen je bila opravljena raziskava javnega mnenja v mestih Harmanli in Sofija, v katerih se nahajajo štirje izmed petih centrov za registracijo in sprejem migrantov v Bolgariji. Avtorja argumentirata, da vzroki za težave države pri spoprijemanju s povečanim prihodom migrantov in njihovo potencialno integracijo ležijo predvsem v dozdevnem zavračanju države, da bi pri tem zavzela proaktivno držo, ter v pomanjkanju komunikacije z lokalnim prebivalstvom, zlasti na območjih, kjer se nahajajo centri za registracijo in sprejem.
Ključne besede: begunci, prosilci za azil, migracije, oboroženi spopadi, lokalne percepcije, Afganistan

Cilj prispevka je analizirati odnos prebivalcev Bolgarije do prišlekov ter zmožnosti Republike Bolgarije za upravljanje mešanih migracij v okoliščinah talibanskega prevzema oblasti v Afganistanu. V ta namen je bila opravljena raziskava javnega mnenja v mestih Harmanli in Sofija, v katerih se nahajajo štirje izmed petih centrov za registracijo in sprejem migrantov v Bolgariji. Avtorja argumentirata, da vzroki za težave države pri spoprijemanju s povečanim prihodom migrantov in njihovo potencialno integracijo ležijo predvsem v dozdevnem zavračanju države, da bi pri tem zavzela proaktivno držo, ter v pomanjkanju komunikacije z lokalnim prebivalstvom, zlasti na območjih, kjer se nahajajo centri za registracijo in sprejem.
Ključne besede: begunci, prosilci za azil, migracije, oboroženi spopadi, lokalne percepcije, Afganistan

Avtorica primerja ključne normativne pristope k obravnavanju »begunske krize« v obdobju 2015–2016 ter odzive sodstva na te pristope v Sloveniji in Avstriji. K temu pristopi s primerjavo statističnih podatkov na področju azila, najpomembnejših zakonodajnih sprememb, ki odražajo populistične odzive na »begunsko krizo«, ter odgovorov sodišč na te spremembe in odzive. Analiza je kvalitativna in temelji na izbranih primerih najpomembnejših zakonodajnih sprememb. Članek upošteva populistični kontekst teh sprememb, kot ga razumejo politologi. Ti pokažejo, da se je s krizo pojavil tudi nov val populizma – populistično označevanje migrantov kot Drugih.
Ključne besede: »begunska kriza«, ustavno sodišče, Slovenija, Avstrija, populizem

Avtorica primerja ključne normativne pristope k obravnavanju »begunske krize« v obdobju 2015–2016 ter odzive sodstva na te pristope v Sloveniji in Avstriji. K temu pristopi s primerjavo statističnih podatkov na področju azila, najpomembnejših zakonodajnih sprememb, ki odražajo populistične odzive na »begunsko krizo«, ter odgovorov sodišč na te spremembe in odzive. Analiza je kvalitativna in temelji na izbranih primerih najpomembnejših zakonodajnih sprememb. Članek upošteva populistični kontekst teh sprememb, kot ga razumejo politologi. Ti pokažejo, da se je s krizo pojavil tudi nov val populizma – populistično označevanje migrantov kot Drugih.
Ključne besede: »begunska kriza«, ustavno sodišče, Slovenija, Avstrija, populizem

Članek je objavljen na angleških straneh.

Članek je objavljen na angleških straneh.

Članek je objavljen na agleških straneh.

Članek je objavljen na agleških straneh.

Tekom štiridesetih let razprav o begu možganov na Slovenskem so se porodile različne ideje o tem, kaj storiti, da bi preprečili dolgoročne negativne družbenoekonomske posledice bega možganov. Predlogi se razpenjajo od ukrepov za omejevanje izseljevanja izobraženega in visoko usposobljenega kadra prek razmislekov o nujnem spodbujanju vračanja do ideje o mednarodnem sodelovanju, ki je bilo v jedru predloga za »Tretjo slovensko univerzo«. Odhajanje bi morali urediti tako, da to ne bi predstavljalo odliva znanja, ampak njegovo oplemenitenje – z organiziranjem transnacionalne mreže, po katerih znanje kroži in se tudi vrača.
Ključne besede: migracije, beg možganov, Tretja slovenska univerza, izseljenci, mobilnost

Tekom štiridesetih let razprav o begu možganov na Slovenskem so se porodile različne ideje o tem, kaj storiti, da bi preprečili dolgoročne negativne družbenoekonomske posledice bega možganov. Predlogi se razpenjajo od ukrepov za omejevanje izseljevanja izobraženega in visoko usposobljenega kadra prek razmislekov o nujnem spodbujanju vračanja do ideje o mednarodnem sodelovanju, ki je bilo v jedru predloga za »Tretjo slovensko univerzo«. Odhajanje bi morali urediti tako, da to ne bi predstavljalo odliva znanja, ampak njegovo oplemenitenje – z organiziranjem transnacionalne mreže, po katerih znanje kroži in se tudi vrača.
Ključne besede: migracije, beg možganov, Tretja slovenska univerza, izseljenci, mobilnost