Publicistično delo Louisa Adamiča je bilo in je še vedno mnogo manj poznano med Slovenci v domovini kot pa med Adamičevimi ameriškim i bralci. Prispevek obravnava Adamičevo uredniško vlogo in tematiko njegovih prispevkov v listih in revijah, ki jih je urejal ali celo izdajal v sam o založbi: Common Ground, In Re: Two-Way Passage, War and Post-War, The Bulletin of the United Committee of South-Slavic Americans in Today & Tomorrow oz. T & T: Trends & Tides.

Publicistično delo Louisa Adamiča je bilo in je še vedno mnogo manj poznano med Slovenci v domovini kot pa med Adamičevimi ameriškim i bralci. Prispevek obravnava Adamičevo uredniško vlogo in tematiko njegovih prispevkov v listih in revijah, ki jih je urejal ali celo izdajal v sam o založbi: Common Ground, In Re: Two-Way Passage, War and Post-War, The Bulletin of the United Committee of South-Slavic Americans in Today & Tomorrow oz. T & T: Trends & Tides.

Ameriška Domovina je izseljenski časopis v ZDA, ki je bil svoj čas čisto slovenski dnevnik, danes pa izhaja kot tednik, v katerem je polovica strani angleških. Avtor, ki je hkrati sedanji časopisov urednik, predstavlja vlogo Ameriške Domovine kot glasila katoliško usmerjenega dela ameriških Slovencev s posebnim poudarkom na čas med in po II. svetovni vojni ter in njeno razmerje do drugih sočasnih političnih in idejnih usmeritev med slovenskim i izseljenci v ZDA. postavlja v okvir sočasnega dogajanja med slovensko skupnostjo. Opozori tudi na negotovo časopisovo prihodnost.

Ameriška Domovina je izseljenski časopis v ZDA, ki je bil svoj čas čisto slovenski dnevnik, danes pa izhaja kot tednik, v katerem je polovica strani angleških. Avtor, ki je hkrati sedanji časopisov urednik, predstavlja vlogo Ameriške Domovine kot glasila katoliško usmerjenega dela ameriških Slovencev s posebnim poudarkom na čas med in po II. svetovni vojni ter in njeno razmerje do drugih sočasnih političnih in idejnih usmeritev med slovenskim i izseljenci v ZDA. postavlja v okvir sočasnega dogajanja med slovensko skupnostjo. Opozori tudi na negotovo časopisovo prihodnost.

Namen študije je pregled emigrantskega tiska v letih 1934-90. Ves tisk te dobe je močno zaznamovan z delovanjem slovenske politične emigracije. Navedene so založbe, vse pomembne knjige in revije. Pregled je urejen po dejavnosti zdomcev: društva. Slovenska kulturna akcija, pastoralni tisk in razne mladinske, borčevske in druge ustanove.

Namen študije je pregled emigrantskega tiska v letih 1934-90. Ves tisk te dobe je močno zaznamovan z delovanjem slovenske politične emigracije. Navedene so založbe, vse pomembne knjige in revije. Pregled je urejen po dejavnosti zdomcev: društva. Slovenska kulturna akcija, pastoralni tisk in razne mladinske, borčevske in druge ustanove.

Prispevek obravnava Glasilo K. S. K. Jednote in mesečnik Angelček (Little Angel) kot vira za proučevanje odnosa Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote do vprašanja druge generacije. Za primerjanja njenih stališč s tistim iz Slovenske Narodne Podporne Jednote sta delno in v glavnem v splošnih obrisih upoštevani glasili te organizacije Prosveta in Mladinski list (Juvenile), kasnejši The Voice of Youth. Ob ideoloških razlikah je glede obeh organizacij poudarjeno njuno prizadevanje za usklajevanje etnične identitete in akulturacije med mladino.

Prispevek obravnava Glasilo K. S. K. Jednote in mesečnik Angelček (Little Angel) kot vira za proučevanje odnosa Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote do vprašanja druge generacije. Za primerjanja njenih stališč s tistim iz Slovenske Narodne Podporne Jednote sta delno in v glavnem v splošnih obrisih upoštevani glasili te organizacije Prosveta in Mladinski list (Juvenile), kasnejši The Voice of Youth. Ob ideoloških razlikah je glede obeh organizacij poudarjeno njuno prizadevanje za usklajevanje etnične identitete in akulturacije med mladino.

Prispevek nadaljuje snov, ki jo je podal Aleš Brecelj v članku Slovenski etnični tisk v Argentini do druge svetovne vojne. Osredotoči se na tisk, ki je izhajal v slovenski skupnosti, ki se je izoblikovala ob koncu dvajsetih let z množičnim prihodom slovenskih izseljencev iz okupirane Primorske. Prispevek obravnava vse tiskane časopise in revije od napada na Jugoslavijo 1. 1941 do izginotja zadnjega petnajst dnevnika 1. 1966. Dokumentira tudi vse urednike in pomembnejše sodelavce posam eznih časopisov. Po 1. 1966 obravnava biltene in druge publikacije v katerih so objavljali tudi v slovenščini. Omenja tudi posebne publikacije, koledarje in revije ob posameznih priložnostih.

Prispevek nadaljuje snov, ki jo je podal Aleš Brecelj v članku Slovenski etnični tisk v Argentini do druge svetovne vojne. Osredotoči se na tisk, ki je izhajal v slovenski skupnosti, ki se je izoblikovala ob koncu dvajsetih let z množičnim prihodom slovenskih izseljencev iz okupirane Primorske. Prispevek obravnava vse tiskane časopise in revije od napada na Jugoslavijo 1. 1941 do izginotja zadnjega petnajst dnevnika 1. 1966. Dokumentira tudi vse urednike in pomembnejše sodelavce posam eznih časopisov. Po 1. 1966 obravnava biltene in druge publikacije v katerih so objavljali tudi v slovenščini. Omenja tudi posebne publikacije, koledarje in revije ob posameznih priložnostih.