Na osnovi 26 doslej objavljenih knjig  slovenskega pisatelja Leva Detele, njegovih literarnozgodovinskih in literarno kritičnih esejev ter ocen njegovih delov v domovini, zamejstvu, emigraciji in nemško govorečih deželah podaja avtorica-po uvodnih življenjepisnih podatkih – pregled pisateljevega sodelovanja pri revijah in časopisih (vključno z njegovo uredniško dejavnostjo), svoje misli o njegovem leposlovnem delu ter nekaj osnovnih podatkov o pisateljevih konfliktih s slovenskimi literarnimi krogi v domovini, zamejstvu in emigraciji.

Na osnovi 26 doslej objavljenih knjig  slovenskega pisatelja Leva Detele, njegovih literarnozgodovinskih in literarno kritičnih esejev ter ocen njegovih delov v domovini, zamejstvu, emigraciji in nemško govorečih deželah podaja avtorica-po uvodnih življenjepisnih podatkih – pregled pisateljevega sodelovanja pri revijah in časopisih (vključno z njegovo uredniško dejavnostjo), svoje misli o njegovem leposlovnem delu ter nekaj osnovnih podatkov o pisateljevih konfliktih s slovenskimi literarnimi krogi v domovini, zamejstvu in emigraciji.

Prispevek opisuje stike dr. Božo Škerlja s slovenskimi izseljenci v Clevelandu,  njihovo medsebojno knjižno izmenjavo in njegov obisk Clevelandske skupnosti med  študijskim potovanjem po ZDA. Izkušnje, spoznanja, ki jih je pridobil, in ideje, ki so  se mu porodile, je podal v knjigi Neznana Amerika in pozneje v članku Nekaj  akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih. Prav slednje delo je izrazito socialno  antropološko. V njem je B. Škerlj obravnaval akulturacijo in v zaključku podal nekaj  izhodišč za raziskovanje akulturacijskih procesov med slovenskimi izseljenci.

Prispevek opisuje stike dr. Božo Škerlja s slovenskimi izseljenci v Clevelandu,  njihovo medsebojno knjižno izmenjavo in njegov obisk Clevelandske skupnosti med  študijskim potovanjem po ZDA. Izkušnje, spoznanja, ki jih je pridobil, in ideje, ki so  se mu porodile, je podal v knjigi Neznana Amerika in pozneje v članku Nekaj  akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih. Prav slednje delo je izrazito socialno  antropološko. V njem je B. Škerlj obravnaval akulturacijo in v zaključku podal nekaj  izhodišč za raziskovanje akulturacijskih procesov med slovenskimi izseljenci.

Članek prikazuje delovanje Primorskega, ki so ga Slovenci izseljenci okupiranih primorskih teritorijev s strani Italije, ustanovili v Buenos Airesu, leta 1941.  Odbor je združeval vidne predstavnike slovenske skupnosti različnih nazorov, ki so si bili enotni v pričakovanju, da bodo po končni zmagi nad italijanskim fašizmom uveljavili svoje narodne interese in se ponovno združili z matično Slovenijo.

Članek prikazuje delovanje Primorskega, ki so ga Slovenci izseljenci okupiranih primorskih teritorijev s strani Italije, ustanovili v Buenos Airesu, leta 1941.  Odbor je združeval vidne predstavnike slovenske skupnosti različnih nazorov, ki so si bili enotni v pričakovanju, da bodo po končni zmagi nad italijanskim fašizmom uveljavili svoje narodne interese in se ponovno združili z matično Slovenijo.

Jugoslovanska katoliška jednota je nastala leta 1898, Minnesota. Ustanovili so jo člani dveh bivših krajevnih društev najstarejše slovenske bratske podporne organizacije Kranjske slovenske katoliške jednote. Avtorja je zanimala predvsem organiziranost Jednote in njen razvoj na glavnih zborovanjih.

Jugoslovanska katoliška jednota je nastala leta 1898, Minnesota. Ustanovili so jo člani dveh bivših krajevnih društev najstarejše slovenske bratske podporne organizacije Kranjske slovenske katoliške jednote. Avtorja je zanimala predvsem organiziranost Jednote in njen razvoj na glavnih zborovanjih.