4 / 1993
Marina Lukšič-Hacin
Izseljenci v luči slovenske sociologijeNa osnovi kar se da celovitega pregleda vsebine in rezultatov socioloških del, raziskav, prispevkov, doktorskih in magistrskih del ter ne nazadnje tudi diplomskih nalog, prispevek skozi analizo pokaže na v preteklosti ne obravnavana vprašanja in probleme, ki so za nadaljnja raziskovanje še kako pomembni.
4 / 1993
Marina Lukšič-Hacin
Izseljenci v luči slovenske sociologijeNa osnovi kar se da celovitega pregleda vsebine in rezultatov socioloških del, raziskav, prispevkov, doktorskih in magistrskih del ter ne nazadnje tudi diplomskih nalog, prispevek skozi analizo pokaže na v preteklosti ne obravnavana vprašanja in probleme, ki so za nadaljnja raziskovanje še kako pomembni.
4 / 1993
Breda Čebulj Sajko
Pregled dosedanjega etnološkega raziskovanja slovenskega izseljenstvaZa razliko od tovrstnih dosedanjih orisov etnološkega raziskovanja slovenske ga izseljenstva, avtorica nameni tokrat več pozornosti razlagi metodološke usmeritve v preteklih raziskavah na omenjeno tematiko. Skozi historični presek povojnega zanimanja slovenske etnologije za vprašanja izseljenstva je razviden tovrstni razcvet v osemdesetih letih, medtem ko v današnjem času, zaradi preskromnega števila in interesa raziskovalcev, zamira. Članku je dodana obsežna, vendar še vedno izbrana bibliografija, ki nas opozarja tudi na določene spodbude za raziskovanje slovenskih izseljencev v obdobju pred letom 1940.
4 / 1993
Breda Čebulj Sajko
Pregled dosedanjega etnološkega raziskovanja slovenskega izseljenstvaZa razliko od tovrstnih dosedanjih orisov etnološkega raziskovanja slovenske ga izseljenstva, avtorica nameni tokrat več pozornosti razlagi metodološke usmeritve v preteklih raziskavah na omenjeno tematiko. Skozi historični presek povojnega zanimanja slovenske etnologije za vprašanja izseljenstva je razviden tovrstni razcvet v osemdesetih letih, medtem ko v današnjem času, zaradi preskromnega števila in interesa raziskovalcev, zamira. Članku je dodana obsežna, vendar še vedno izbrana bibliografija, ki nas opozarja tudi na določene spodbude za raziskovanje slovenskih izseljencev v obdobju pred letom 1940.
4 / 1993
Janja Žitnik Serafin
Literarno zgodovinske raziskave slovenske izseljenske književnostiPrispevek predstavlja kolikor mogoče zgoščen pregled doslej objavljenih literarno zgodovinskih raziskav slovenske izseljenske književnosti, zlasti tistih, ki so izšle na Slovenskem, deloma pa vključuje tudi tovrstne strokovne objave v slovenskem zamejstvu in na tujem, kronološkemu pregledu raziskav je doda na obsežna izbrana bibliografija literarnozgodovinskih monografij, razprav in člankov o slovenski izseljenski književnosti.
4 / 1993
Janja Žitnik Serafin
Literarno zgodovinske raziskave slovenske izseljenske književnostiPrispevek predstavlja kolikor mogoče zgoščen pregled doslej objavljenih literarno zgodovinskih raziskav slovenske izseljenske književnosti, zlasti tistih, ki so izšle na Slovenskem, deloma pa vključuje tudi tovrstne strokovne objave v slovenskem zamejstvu in na tujem, kronološkemu pregledu raziskav je doda na obsežna izbrana bibliografija literarnozgodovinskih monografij, razprav in člankov o slovenski izseljenski književnosti.
4 / 1993
Matjaž Klemenčič
Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah po letu 1945Članek se ukvarja z raziskovanjem izseljevanja Slovencev po drugi svetovni vojni, s posebnim oziroma na vlogo zgodovinopisja v tem raziskovanj. Avtor članka ugotavlja, da so se z raziskovanjem slovenskega izseljenstva ukvarjali predvsem ljubiteljsko vse do simpozija o Louisu Adamiču, ki ga je Univerza v Ljubljani priredila 1981. leta. Že prej je avtor tega članka pričel z delom na doktorski disertaciji o vlogi ameriških Slovencev, ki so jo imeli v drugi svetovni vojni, ki jo je obranil leta 1983. Zgodovinarja Andrej Vovko in Marjan Drnovšek pa sta pričela z delom na zgodovini slovenskega izseljenstva, ko sta se zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.
4 / 1993
Matjaž Klemenčič
Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah po letu 1945Članek se ukvarja z raziskovanjem izseljevanja Slovencev po drugi svetovni vojni, s posebnim oziroma na vlogo zgodovinopisja v tem raziskovanj. Avtor članka ugotavlja, da so se z raziskovanjem slovenskega izseljenstva ukvarjali predvsem ljubiteljsko vse do simpozija o Louisu Adamiču, ki ga je Univerza v Ljubljani priredila 1981. leta. Že prej je avtor tega članka pričel z delom na doktorski disertaciji o vlogi ameriških Slovencev, ki so jo imeli v drugi svetovni vojni, ki jo je obranil leta 1983. Zgodovinarja Andrej Vovko in Marjan Drnovšek pa sta pričela z delom na zgodovini slovenskega izseljenstva, ko sta se zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.
4 / 1993
Marjan Drnovšek
Načrti in rezultati raziskovanja slovenskega izseljenstva do leta 1941 - s posebnim poudarkom na izseljevanju v Ameriko do prve svetovne vojneAvtor objavlja razmišljanje o načrtih in rezultatih proučevanja izseljevanja Slovencev v Ameriko do prve svetovne vojne. Objavlja pregled sočasnih publicističnih in redkih strokovnih analiz na izseljevanje do leta 1914, hkrati pa pritegne tudi publicistične in vedno bolj znanstvene analiza iz časa 1914-41, ki so se dotikale možnosti izliva Slovencev v tujino. Ugotovil je pestrost in številnost teh objav in pobud za zbiranje zgodovinskega gradiva (arhivskega, časopisnega, statističnega itd. gradiva). Hkrati pa je prišel do zaključka, da so bili načrti veliki (npr. ustanovitev izseljenskega arhiva v Ljubljani, izdaja znanstvene monografije o ameriških Slovencih ipd.), le nekateri pa so bili tudi realizirani.
4 / 1993
Marjan Drnovšek
Načrti in rezultati raziskovanja slovenskega izseljenstva do leta 1941 - s posebnim poudarkom na izseljevanju v Ameriko do prve svetovne vojneAvtor objavlja razmišljanje o načrtih in rezultatih proučevanja izseljevanja Slovencev v Ameriko do prve svetovne vojne. Objavlja pregled sočasnih publicističnih in redkih strokovnih analiz na izseljevanje do leta 1914, hkrati pa pritegne tudi publicistične in vedno bolj znanstvene analiza iz časa 1914-41, ki so se dotikale možnosti izliva Slovencev v tujino. Ugotovil je pestrost in številnost teh objav in pobud za zbiranje zgodovinskega gradiva (arhivskega, časopisnega, statističnega itd. gradiva). Hkrati pa je prišel do zaključka, da so bili načrti veliki (npr. ustanovitev izseljenskega arhiva v Ljubljani, izdaja znanstvene monografije o ameriških Slovencih ipd.), le nekateri pa so bili tudi realizirani.