Začetki delovanja šolskih sester mariborske kongregacije Sv. Frančiška v ZDA leta 1909 pomenijo za šolanje otrok slovenskih in hrvaških izseljencev novo obdobje. Poučevanje so prevzele usposobljene učiteljice. Pouk je potekal v angleškem in nekaj ur tedensko v slovenskem oziroma hrvaškem jeziku, kar je bilo zelo pomembno za ohranjanje vere in narodne identitete, kakor tudi za privajanje otrok na ameriški način življenja. Arhivsko gradivo kongregacije Sv. Frančiška, ki sem ga uporabil, hranijo v Škofijskem arhivu v Mariboru.

Začetki delovanja šolskih sester mariborske kongregacije Sv. Frančiška v ZDA leta 1909 pomenijo za šolanje otrok slovenskih in hrvaških izseljencev novo obdobje. Poučevanje so prevzele usposobljene učiteljice. Pouk je potekal v angleškem in nekaj ur tedensko v slovenskem oziroma hrvaškem jeziku, kar je bilo zelo pomembno za ohranjanje vere in narodne identitete, kakor tudi za privajanje otrok na ameriški način življenja. Arhivsko gradivo kongregacije Sv. Frančiška, ki sem ga uporabil, hranijo v Škofijskem arhivu v Mariboru.

Na volitvah za člane mestnega sveta so Slovenci v Clevelandu v dvajsetih in tridesetih letih bili ena najuspešnejših n etičnih skupin. V tridesetih letih so tako iz 33 članov izvolili kar 4 iz vrst slovenskih Američanov. Avtor išče tudi vzroke slovenskega uspeha na volitvah v Clevelandu.

Na volitvah za člane mestnega sveta so Slovenci v Clevelandu v dvajsetih in tridesetih letih bili ena najuspešnejših n etičnih skupin. V tridesetih letih so tako iz 33 članov izvolili kar 4 iz vrst slovenskih Američanov. Avtor išče tudi vzroke slovenskega uspeha na volitvah v Clevelandu.

Članek obravnava kratek pregled slovenskega etičnega tiskanja v Kanadi in sicer med obema svetovnima vojnama in po drugi svetovni vojni. Pregled zajema slovenske časopise in revije izdane v Kanadi, katerih avtorji so slovenski izseljenci. Publikacije, izdane ob posebnih priložnostih in publikacije lokalnega pomena, v tem članku niso omenjene.

Članek obravnava kratek pregled slovenskega etičnega tiskanja v Kanadi in sicer med obema svetovnima vojnama in po drugi svetovni vojni. Pregled zajema slovenske časopise in revije izdane v Kanadi, katerih avtorji so slovenski izseljenci. Publikacije, izdane ob posebnih priložnostih in publikacije lokalnega pomena, v tem članku niso omenjene.

Tisk slovenskih političnih beguncev, ki so po koncu 11. svetovne vojne v taboriščih v Avstriji in Italiji, je za razmere, v katerih so živeli, nenavadno bogat in raznolik. Avtor po krajšem pregledu njihovega periodičnega tiska, predvsem dnevnikov, predstavi časopis Domači glasovi, ki je izhajal v taborišču Peggez pri Lienzu. Na kratko prikaže njegovo zgodovino in vsebino s posebnim poudarkom na izražanju njegovih stališč do zunanjepolitičnih razmer, razmerja do matične države in prikazovanja razmer v taboriščih.

Tisk slovenskih političnih beguncev, ki so po koncu 11. svetovne vojne v taboriščih v Avstriji in Italiji, je za razmere, v katerih so živeli, nenavadno bogat in raznolik. Avtor po krajšem pregledu njihovega periodičnega tiska, predvsem dnevnikov, predstavi časopis Domači glasovi, ki je izhajal v taborišču Peggez pri Lienzu. Na kratko prikaže njegovo zgodovino in vsebino s posebnim poudarkom na izražanju njegovih stališč do zunanjepolitičnih razmer, razmerja do matične države in prikazovanja razmer v taboriščih.

Že večkrat je bilo ugotovljeno, da je raziskovanje slovenskih izseljencev v Avstraliji v naši etnologiji staro šele dobro desetletje. Ker je torej domačega strokovno obdelanega gradiva na to temo še malo, nam članom ponuja zgoščen pregled dosedanjih rezultatov sorodnih ved s področja preučevanja emigracij bodisi iz Slovenije ali nekdanje Jugoslavije, v katerih se nahajajo podatki tudi za avstralske Slovence. Poleg tega predstavlja nekatere najpomembnejše migracijske študije, ki so izšle v povojnih letih v Avstraliji. Z metodološkega stališča avtorica izpostavi še avtobiografsko metodo raziskovanja vsakdanjega življenja izseljenca.

Že večkrat je bilo ugotovljeno, da je raziskovanje slovenskih izseljencev v Avstraliji v naši etnologiji staro šele dobro desetletje. Ker je torej domačega strokovno obdelanega gradiva na to temo še malo, nam članom ponuja zgoščen pregled dosedanjih rezultatov sorodnih ved s področja preučevanja emigracij bodisi iz Slovenije ali nekdanje Jugoslavije, v katerih se nahajajo podatki tudi za avstralske Slovence. Poleg tega predstavlja nekatere najpomembnejše migracijske študije, ki so izšle v povojnih letih v Avstraliji. Z metodološkega stališča avtorica izpostavi še avtobiografsko metodo raziskovanja vsakdanjega življenja izseljenca.