Slovenci so se začeli naseljevati v Argentini že v drugi polovici 19. stoletja, zlasti pa v 20. in 30. letih 20. stoletja. V začetku 30. let jih je bilo preko 20.000. Avtor predstavlja Slovensko časopisje v Argentini, ki je bilo levičarske liberalne in katoliške usmeritve. Najstarejši slovenski časopis v Argentini Gospodarstvo je začel izhajati leta 1926, konec dvajsetih let Slovenski tednik, v začetku tridesetih let pa Slovenski dom in Novi list. Leta 1937 sta se Slovenski tednik in Novi list združila v Slovenski list. Leta 1933 je začelo izhajati Duhovno življenje.

Slovenci so se začeli naseljevati v Argentini že v drugi polovici 19. stoletja, zlasti pa v 20. in 30. letih 20. stoletja. V začetku 30. let jih je bilo preko 20.000. Avtor predstavlja Slovensko časopisje v Argentini, ki je bilo levičarske liberalne in katoliške usmeritve. Najstarejši slovenski časopis v Argentini Gospodarstvo je začel izhajati leta 1926, konec dvajsetih let Slovenski tednik, v začetku tridesetih let pa Slovenski dom in Novi list. Leta 1937 sta se Slovenski tednik in Novi list združila v Slovenski list. Leta 1933 je začelo izhajati Duhovno življenje.

Ustanovitelja prvega slovaškega časopisa v ZDA sta bila Jan Slovensky in Julius Wolf, ki sta 1886 začela izdajati tednik z naslovom Amerikanszko-Szlovenszke Noviny (Ameriškoslovaške novice). Med leti 1885 in 1918 se jih je pojavilo kar 121, vendar jih je polovica od njih izhajala manj kot leto dni. Samo trije, ustanovljeni med 1885 in 1891, so preživeli do leta 1918. Avtor prikazuje razvoj in usmeritev teh časopisov in jih primerja s slovaškim tiskom v matični domovini.

Ustanovitelja prvega slovaškega časopisa v ZDA sta bila Jan Slovensky in Julius Wolf, ki sta 1886 začela izdajati tednik z naslovom Amerikanszko-Szlovenszke Noviny (Ameriškoslovaške novice). Med leti 1885 in 1918 se jih je pojavilo kar 121, vendar jih je polovica od njih izhajala manj kot leto dni. Samo trije, ustanovljeni med 1885 in 1891, so preživeli do leta 1918. Avtor prikazuje razvoj in usmeritev teh časopisov in jih primerja s slovaškim tiskom v matični domovini.

Prispevek obravnava časnikarsko dejavnost slovenskih misijonarjev in laičnih izseljencev v Ameriki od leta 1707 do 1913. Svoja poročila so večinoma objavljali v nemških, avstrijskih, ameriških in slovenskih glasilih. Prvo periodično glasilo slovenskega izseljenca v ZDA, čeprav v nemškem jeziku, pa je zasebno glasilo Andreja Bernarda Smolnikarja z naslovom Friedensbotschaft an alle Völker, ki je začelo izhajati v Philadelphiji kar petdeset let pred izidom prve številke Amerikanskega Slovenca.

Prispevek obravnava časnikarsko dejavnost slovenskih misijonarjev in laičnih izseljencev v Ameriki od leta 1707 do 1913. Svoja poročila so večinoma objavljali v nemških, avstrijskih, ameriških in slovenskih glasilih. Prvo periodično glasilo slovenskega izseljenca v ZDA, čeprav v nemškem jeziku, pa je zasebno glasilo Andreja Bernarda Smolnikarja z naslovom Friedensbotschaft an alle Völker, ki je začelo izhajati v Philadelphiji kar petdeset let pred izidom prve številke Amerikanskega Slovenca.

Prispevek podaja pregled slovenskih socioloških raziskav o slovenskem izseljenstvu za povojno obdobje. Večji del obstoječih raziskav je bil izpeljan v okviru večletnega raziskovalnega projekta RI FSPN. V pripravljalnem obdobju je bil objavljen projekt raziskav, izdani sta bili dve obsežni bibliografiji in informacije o najpomembnejših rezultatih raziskave o tujih delavcih, ki jo je Bundesanstalt fur Arbeit izvedla spomladi 1972. Ostale raziskave avtorica razdeli v štiri sklope: 1. raziskave, ki govorijo o življenju Slovencev ZRN, 2. raziskave o Slovencih, ki so se vrnili domov iz ZRN; 3. Raziskave o specifični problematiki izseljencev iz Pomurja in 4. ostale raziskave. Časovni in tematski pregled socioloških raziskav je v osnovi problemsko zastavljen.

Prispevek podaja pregled slovenskih socioloških raziskav o slovenskem izseljenstvu za povojno obdobje. Večji del obstoječih raziskav je bil izpeljan v okviru večletnega raziskovalnega projekta RI FSPN. V pripravljalnem obdobju je bil objavljen projekt raziskav, izdani sta bili dve obsežni bibliografiji in informacije o najpomembnejših rezultatih raziskave o tujih delavcih, ki jo je Bundesanstalt fur Arbeit izvedla spomladi 1972. Ostale raziskave avtorica razdeli v štiri sklope: 1. raziskave, ki govorijo o življenju Slovencev ZRN, 2. raziskave o Slovencih, ki so se vrnili domov iz ZRN; 3. Raziskave o specifični problematiki izseljencev iz Pomurja in 4. ostale raziskave. Časovni in tematski pregled socioloških raziskav je v osnovi problemsko zastavljen.

Članek podaja kontrasten zgodovinski pregled različnih stališč o izseljenski literaturi, vključno s slovenskim ustvarjanjem v Avstraliji, ZDA in Kanadi. Nakazana je konvergenca v novejšem kulturno-zgodovinskem pristopu v omenjenih angleško govorečih državah oziroma skupni trend v smeri multikulturalnosti in m ultietničnosti. S kritičnim ovrednotenjem izseljenske oziroma etnične literature se posamezne nacionalne literarne zgodovine sedaj ponovno pišejo (dekonstruirajo) s stališča decentralizacije, demarginalizacije in dekanonizacije znotraj postmoderne paradigme.

Članek podaja kontrasten zgodovinski pregled različnih stališč o izseljenski literaturi, vključno s slovenskim ustvarjanjem v Avstraliji, ZDA in Kanadi. Nakazana je konvergenca v novejšem kulturno-zgodovinskem pristopu v omenjenih angleško govorečih državah oziroma skupni trend v smeri multikulturalnosti in m ultietničnosti. S kritičnim ovrednotenjem izseljenske oziroma etnične literature se posamezne nacionalne literarne zgodovine sedaj ponovno pišejo (dekonstruirajo) s stališča decentralizacije, demarginalizacije in dekanonizacije znotraj postmoderne paradigme.