Inštitut za izseljenstvo ZRC SAZU je že drugič organiziral mednarodni simpozij raziskovalcev izseljenstva, s čimer so tovrstna srečanja, tokrat že tretje po vrsti, postala tradicionalna. Če se še spominjamo, smo na prvem (v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo, Ljubljana, maj 1992) spregovorili o preteklih rezultatih in bodočih načrtih raziskovanja slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah. Na drugem posvetovanju (v organizaciji Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, Odseka za zgodovino, Občine, maj 1993) smo razpravljali o prvi fazi izseljenskega procesa, torej o vzrokih, motivih, povodih, smereh odhajanja Slovencev po svetu v različnih časovnih obdobjih. V letu 1994 je simpozij zaradi pomanjkanja financ odpadel, pač pa je ponovno Inštitut za izseljenstvo v letošnjem letu navkljub podobnim denarnim težavam kot lani organiziral dvodnevno srečanje v Portorožu, ki so se ga udeležili gostje iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Poljske in Slovenije. Naslovih smo ga Soočanje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje

(Confrontation of Myth and Reality at the Emigrants’ Arrival to a New Land).

Inštitut za izseljenstvo ZRC SAZU je že drugič organiziral mednarodni simpozij raziskovalcev izseljenstva, s čimer so tovrstna srečanja, tokrat že tretje po vrsti, postala tradicionalna. Če se še spominjamo, smo na prvem (v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo, Ljubljana, maj 1992) spregovorili o preteklih rezultatih in bodočih načrtih raziskovanja slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah. Na drugem posvetovanju (v organizaciji Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, Odseka za zgodovino, Občine, maj 1993) smo razpravljali o prvi fazi izseljenskega procesa, torej o vzrokih, motivih, povodih, smereh odhajanja Slovencev po svetu v različnih časovnih obdobjih. V letu 1994 je simpozij zaradi pomanjkanja financ odpadel, pač pa je ponovno Inštitut za izseljenstvo v letošnjem letu navkljub podobnim denarnim težavam kot lani organiziral dvodnevno srečanje v Portorožu, ki so se ga udeležili gostje iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Poljske in Slovenije. Naslovih smo ga Soočanje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje

(Confrontation of Myth and Reality at the Emigrants’ Arrival to a New Land).

Članek povzema glavne izsledke o prostorski mobilnosti o prekomejnem selitvenem gibanju obmejnega prebivalstva kot jih je zaznala širše zastavljena raziskava o prekomejnem regionalnem povezovanju na Goriškem. Z anketiranjem prebivalstva v izbranih obmejnih krajih v občini Nova Gorica in Pokrajini Gorica je bila med drugim ugotovljena krajevna izvornost anketiranih ter njihovih ožjih sorodnikov, intenzivnost in usmerjenost izselitvenih tokov iz kraja. Iz rezultatov izhaja, da so ob upadu klasične migracije "prek luže", ki je to območje zaznamovala zlasti v preteklosti, močno poudarjene ravno drobne medkrajevne in prekomejne selitve, ki utrjujejo mrežo medosebnih  vezi  na obeh straneh meje in prispevajo tako k integraciji Goriške obmejne regije.

Članek povzema glavne izsledke o prostorski mobilnosti o prekomejnem selitvenem gibanju obmejnega prebivalstva kot jih je zaznala širše zastavljena raziskava o prekomejnem regionalnem povezovanju na Goriškem. Z anketiranjem prebivalstva v izbranih obmejnih krajih v občini Nova Gorica in Pokrajini Gorica je bila med drugim ugotovljena krajevna izvornost anketiranih ter njihovih ožjih sorodnikov, intenzivnost in usmerjenost izselitvenih tokov iz kraja. Iz rezultatov izhaja, da so ob upadu klasične migracije "prek luže", ki je to območje zaznamovala zlasti v preteklosti, močno poudarjene ravno drobne medkrajevne in prekomejne selitve, ki utrjujejo mrežo medosebnih  vezi  na obeh straneh meje in prispevajo tako k integraciji Goriške obmejne regije.

Z empiričnim pristopom avtorica analizira slovenske izseljence s stalnim bivališčem v Sloveniji, in sicer s pomočjo podatkov dveh popisov prebivalstva (1981 in 1991) in Zavoda za zaposlovanje. Zanimata jo dva vidika: izvor in odhajanje oz. vračanje izseljencev v času med obema popisoma. Upošteva vse izseljence in posebej tudi bolj izobražene. Zaradi razlik med regijami upošteva tudi lokalni vidik. Njen sklep: v 80. in v začetku 90. let je bil beg možganov realnost tudi pri Slovencih.

Z empiričnim pristopom avtorica analizira slovenske izseljence s stalnim bivališčem v Sloveniji, in sicer s pomočjo podatkov dveh popisov prebivalstva (1981 in 1991) in Zavoda za zaposlovanje. Zanimata jo dva vidika: izvor in odhajanje oz. vračanje izseljencev v času med obema popisoma. Upošteva vse izseljence in posebej tudi bolj izobražene. Zaradi razlik med regijami upošteva tudi lokalni vidik. Njen sklep: v 80. in v začetku 90. let je bil beg možganov realnost tudi pri Slovencih.

V spomin na prezgodaj umrlega poznavalca migracijskih gibanj na Slovenskem in sodelavca naše revije, dr. Petra Klinarja, objavljamo njegov neobjavljeni prispevek z drugega mednarodnega znanstvenega srečanja raziskovalcev izseljenstva na Občinah nad Trstom 8. oktobra 1993. V njem nam avtor spregovori o sodobnih slovenskih migracijah in o domačih ter zunanjih dejavnikih emigracijskega potiskanja iz Slovenije. Oriše nam tudi podobo slovenskih emigrantov in nove emigracijske možnosti, v zaključku pa spregovori o aktivnejši migracijski politiki Slovenije, ki odraža stanje leta 1993.

V spomin na prezgodaj umrlega poznavalca migracijskih gibanj na Slovenskem in sodelavca naše revije, dr. Petra Klinarja, objavljamo njegov neobjavljeni prispevek z drugega mednarodnega znanstvenega srečanja raziskovalcev izseljenstva na Občinah nad Trstom 8. oktobra 1993. V njem nam avtor spregovori o sodobnih slovenskih migracijah in o domačih ter zunanjih dejavnikih emigracijskega potiskanja iz Slovenije. Oriše nam tudi podobo slovenskih emigrantov in nove emigracijske možnosti, v zaključku pa spregovori o aktivnejši migracijski politiki Slovenije, ki odraža stanje leta 1993.

Na osnovi šestih doslej objavljenih zbirk slovenskoavstrijske pesnice Milene Merlak ter ocen njenih del, ki so izšle v slovenskem zamejskem in izseljenskem tisku, podaja avtorica pregled in lastno oceno pesničinega dosedanjega dela in mu poskuša najti ustrezno mesto v sodobni slovenski liriki.

Na osnovi šestih doslej objavljenih zbirk slovenskoavstrijske pesnice Milene Merlak ter ocen njenih del, ki so izšle v slovenskem zamejskem in izseljenskem tisku, podaja avtorica pregled in lastno oceno pesničinega dosedanjega dela in mu poskuša najti ustrezno mesto v sodobni slovenski liriki.