Za razliko od tovrstnih dosedanjih orisov etnološkega raziskovanja slovenske­ ga izseljenstva, avtorica nameni tokrat več pozornosti razlagi metodološke  usmeritve v preteklih raziskavah na omenjeno tematiko. Skozi historični  presek povojnega zanimanja slovenske etnologije za vprašanja izseljenstva je  razviden tovrstni razcvet v osemdesetih letih, medtem ko v današnjem času,  zaradi preskromnega števila in interesa raziskovalcev, zamira. Članku je  dodana obsežna, vendar še vedno izbrana bibliografija, ki nas opozarja tudi  na določene spodbude za raziskovanje slovenskih izseljencev v obdobju pred letom 1940.

Za razliko od tovrstnih dosedanjih orisov etnološkega raziskovanja slovenske­ ga izseljenstva, avtorica nameni tokrat več pozornosti razlagi metodološke  usmeritve v preteklih raziskavah na omenjeno tematiko. Skozi historični  presek povojnega zanimanja slovenske etnologije za vprašanja izseljenstva je  razviden tovrstni razcvet v osemdesetih letih, medtem ko v današnjem času,  zaradi preskromnega števila in interesa raziskovalcev, zamira. Članku je  dodana obsežna, vendar še vedno izbrana bibliografija, ki nas opozarja tudi  na določene spodbude za raziskovanje slovenskih izseljencev v obdobju pred letom 1940.

Prispevek predstavlja kolikor mogoče zgoščen pregled doslej objavljenih literarno zgodovinskih raziskav slovenske izseljenske književnosti, zlasti tistih, ki so izšle na Slovenskem, deloma pa vključuje tudi tovrstne strokovne objave v slovenskem zamejstvu in na tujem, kronološkemu pregledu raziskav je doda na obsežna izbrana bibliografija literarnozgodovinskih monografij, razprav in člankov o slovenski izseljenski književnosti.

Prispevek predstavlja kolikor mogoče zgoščen pregled doslej objavljenih literarno zgodovinskih raziskav slovenske izseljenske književnosti, zlasti tistih, ki so izšle na Slovenskem, deloma pa vključuje tudi tovrstne strokovne objave v slovenskem zamejstvu in na tujem, kronološkemu pregledu raziskav je doda na obsežna izbrana bibliografija literarnozgodovinskih monografij, razprav in člankov o slovenski izseljenski književnosti.

Članek se ukvarja z raziskovanjem izseljevanja Slovencev po drugi svetovni vojni, s posebnim oziroma na vlogo zgodovinopisja v tem raziskovanj. Avtor članka ugotavlja, da so se z raziskovanjem slovenskega izseljenstva ukvarjali predvsem ljubiteljsko vse do simpozija o Louisu Adamiču, ki ga je Univerza v Ljubljani priredila 1981. leta. Že prej je avtor tega članka pričel z delom na doktorski disertaciji o vlogi ameriških Slovencev, ki so jo imeli v drugi svetovni vojni, ki jo je obranil leta 1983. Zgodovinarja Andrej Vovko in Marjan Drnovšek pa sta pričela z delom na zgodovini slovenskega izseljenstva, ko sta se zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.

Članek se ukvarja z raziskovanjem izseljevanja Slovencev po drugi svetovni vojni, s posebnim oziroma na vlogo zgodovinopisja v tem raziskovanj. Avtor članka ugotavlja, da so se z raziskovanjem slovenskega izseljenstva ukvarjali predvsem ljubiteljsko vse do simpozija o Louisu Adamiču, ki ga je Univerza v Ljubljani priredila 1981. leta. Že prej je avtor tega članka pričel z delom na doktorski disertaciji o vlogi ameriških Slovencev, ki so jo imeli v drugi svetovni vojni, ki jo je obranil leta 1983. Zgodovinarja Andrej Vovko in Marjan Drnovšek pa sta pričela z delom na zgodovini slovenskega izseljenstva, ko sta se zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.

Avtor objavlja razmišljanje o načrtih in rezultatih proučevanja izseljevanja   Slovencev v Ameriko do prve svetovne vojne. Objavlja pregled sočasnih publicističnih in redkih strokovnih analiz na izseljevanje do leta 1914, hkrati pa pritegne tudi publicistične in vedno bolj znanstvene analiza iz časa 1914-41, ki so se dotikale možnosti izliva Slovencev v tujino.   Ugotovil je pestrost in številnost teh objav in pobud za zbiranje zgodovinskega gradiva (arhivskega, časopisnega, statističnega itd. gradiva). Hkrati pa je prišel do zaključka, da so bili načrti veliki (npr. ustanovitev izseljenskega arhiva v Ljubljani, izdaja znanstvene monografije o ameriških Slovencih ipd.), le nekateri pa so bili tudi realizirani.

Avtor objavlja razmišljanje o načrtih in rezultatih proučevanja izseljevanja   Slovencev v Ameriko do prve svetovne vojne. Objavlja pregled sočasnih publicističnih in redkih strokovnih analiz na izseljevanje do leta 1914, hkrati pa pritegne tudi publicistične in vedno bolj znanstvene analiza iz časa 1914-41, ki so se dotikale možnosti izliva Slovencev v tujino.   Ugotovil je pestrost in številnost teh objav in pobud za zbiranje zgodovinskega gradiva (arhivskega, časopisnega, statističnega itd. gradiva). Hkrati pa je prišel do zaključka, da so bili načrti veliki (npr. ustanovitev izseljenskega arhiva v Ljubljani, izdaja znanstvene monografije o ameriških Slovencih ipd.), le nekateri pa so bili tudi realizirani.

Pred seboj imate četrto številko publikacije Dve domovini/Two Homelands (prva je izšla leta 1990, druga, dvojna številka, leta (1992), ki še vedno ni revija v pravem pomenu besede, saj ji – kljub pravno urejenemu statusu (1992) - financer še ne priznava značaja periodično izhajajoče znanstvene revije. To je tudi vzrok kasnemu izidu letnika 1993. Kljub začetnim težavam nismo izgubili upanja v stalnost financiranja in s tem izhajanja edine slovenske znanstvene revije za vprašanja slovenskega izseljenstva in izseljenstva na splošno, revije, ki združuje pišoče iz različnih znanstvenih disciplin, tako doma kot iz tujine. V publikaciji, ki jo imate v rokah, je poudarek na prispevkih z znanstvenega posvetovanja na temo Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah, ki je potekalo 26. maja 1992 v okviru Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU iz Ljubljane. Na njem so sodelovali tudi strokovnjaki iz Hrvaške in Italije. Narejena je bila inventura dosedanjega dela in začrtane ideje o bodočem. Srečanja so zamišljena kot letni delovni sestanki z vedno ožjimi temami in širšim krogom sodelujočih (tudi iz tujine). Načrti za bodočnost: ureditev statusa revije, redno izhajanje in njen čim večji prodor med strokovnjake za izseljensko problematiko doma in v tujini.

Pred seboj imate četrto številko publikacije Dve domovini/Two Homelands (prva je izšla leta 1990, druga, dvojna številka, leta (1992), ki še vedno ni revija v pravem pomenu besede, saj ji – kljub pravno urejenemu statusu (1992) - financer še ne priznava značaja periodično izhajajoče znanstvene revije. To je tudi vzrok kasnemu izidu letnika 1993. Kljub začetnim težavam nismo izgubili upanja v stalnost financiranja in s tem izhajanja edine slovenske znanstvene revije za vprašanja slovenskega izseljenstva in izseljenstva na splošno, revije, ki združuje pišoče iz različnih znanstvenih disciplin, tako doma kot iz tujine. V publikaciji, ki jo imate v rokah, je poudarek na prispevkih z znanstvenega posvetovanja na temo Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah, ki je potekalo 26. maja 1992 v okviru Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU iz Ljubljane. Na njem so sodelovali tudi strokovnjaki iz Hrvaške in Italije. Narejena je bila inventura dosedanjega dela in začrtane ideje o bodočem. Srečanja so zamišljena kot letni delovni sestanki z vedno ožjimi temami in širšim krogom sodelujočih (tudi iz tujine). Načrti za bodočnost: ureditev statusa revije, redno izhajanje in njen čim večji prodor med strokovnjake za izseljensko problematiko doma in v tujini.