Avtorica v članku utemeljuje pomembnost avtobiografske metode pri proučevanju vzrokov za izseljevanje Slovencev, v njenem primeru v Avstralijo. Z upoštevanjem spominov posameznikov na čas njihovih odhodov na tuje pridejo do veljave predvsem individualni razlogi za izselitev, ki jih ravno zaradi heterogenosti ni dobro posploševati. Na ta način se nam proces izseljevanja kaže v luči posameznika in ne množic kot je bilo to v navadi v dosedanjih tovrstnih raziskavah.

Avtorica v članku utemeljuje pomembnost avtobiografske metode pri proučevanju vzrokov za izseljevanje Slovencev, v njenem primeru v Avstralijo. Z upoštevanjem spominov posameznikov na čas njihovih odhodov na tuje pridejo do veljave predvsem individualni razlogi za izselitev, ki jih ravno zaradi heterogenosti ni dobro posploševati. Na ta način se nam proces izseljevanja kaže v luči posameznika in ne množic kot je bilo to v navadi v dosedanjih tovrstnih raziskavah.

Konec druge svetovne vojne v Sloveniji je za del Slovencev, ki so že med vojno nasprotovali komunistični revoluciji, neizogibno pomenil odhod v begunstvo. Večina jih je bila prepričanih v začasnost tega bivanja, ko pa se bodo doma razmere uredile so se nameravali vrniti v domovino. Ker se ta pričakovanja niso uresničila, se jih večina odločila za preselitev v prekomorske države, del pa je ostal v zamejstvu.

Konec druge svetovne vojne v Sloveniji je za del Slovencev, ki so že med vojno nasprotovali komunistični revoluciji, neizogibno pomenil odhod v begunstvo. Večina jih je bila prepričanih v začasnost tega bivanja, ko pa se bodo doma razmere uredile so se nameravali vrniti v domovino. Ker se ta pričakovanja niso uresničila, se jih večina odločila za preselitev v prekomorske države, del pa je ostal v zamejstvu.

Avtor je pripravil prikaz vzrokov in stanja  izseljevanja iz Prekmurja med prvo in drugo svetovno vojno na osnovi gradiva, ki je bilo objavljeno v mladem Prekmurcu, glasilo prekmurskih mladih intelektualcev in literarnih ustvarjalcev. Avtorji v glasilu so obravnavali gospodarske probleme Prekmurja, socialno, strukturno, gospodarsko življenje in sezonsko izseljevanje, ki se je v večini primerov podaljšalo v izseljenstvo. Sezonci so na začetku (od leta 1850) odhajali v Slavonijo, Vojvodino in na Madžarsko, izseljenci med obema vojnama pa največ v Nemčijo, Francijo in južno in Severno Ameriko. Njihovo čutenje s spomini in načrtovanimi željami je našlo svoj odraz v osmih pesmih, ki so bile objavljene v Mladem Prekmurcu. Vzroki, nameni  in stanje izseljenstva iz Prekmurja so v grobih obrisih enaki v ostalih predelih Slovenije.

Avtor je pripravil prikaz vzrokov in stanja  izseljevanja iz Prekmurja med prvo in drugo svetovno vojno na osnovi gradiva, ki je bilo objavljeno v mladem Prekmurcu, glasilo prekmurskih mladih intelektualcev in literarnih ustvarjalcev. Avtorji v glasilu so obravnavali gospodarske probleme Prekmurja, socialno, strukturno, gospodarsko življenje in sezonsko izseljevanje, ki se je v večini primerov podaljšalo v izseljenstvo. Sezonci so na začetku (od leta 1850) odhajali v Slavonijo, Vojvodino in na Madžarsko, izseljenci med obema vojnama pa največ v Nemčijo, Francijo in južno in Severno Ameriko. Njihovo čutenje s spomini in načrtovanimi željami je našlo svoj odraz v osmih pesmih, ki so bile objavljene v Mladem Prekmurcu. Vzroki, nameni  in stanje izseljenstva iz Prekmurja so v grobih obrisih enaki v ostalih predelih Slovenije.

Ob Dolenjski in Prekmurju ju Bela Krajna tisti del Slovenije, iz katerega se je v obdobju drug4e svetovne vojne  v ZDA izselilo največ ljudi. Vzroki za to so bili gospodarski in družbeno pogojeni kot tudi čisto osebni, belokranjski izseljenci pa so z denarno  pomočjo, svojimi obiski doma in tudi z novim načinom razmišljanja vplivali na življenje vseh domačih.

Ob Dolenjski in Prekmurju ju Bela Krajna tisti del Slovenije, iz katerega se je v obdobju drug4e svetovne vojne  v ZDA izselilo največ ljudi. Vzroki za to so bili gospodarski in družbeno pogojeni kot tudi čisto osebni, belokranjski izseljenci pa so z denarno  pomočjo, svojimi obiski doma in tudi z novim načinom razmišljanja vplivali na življenje vseh domačih.

Slovenski katoliški list Zdodnja danica (1849-1902) je redno objavljal pisma slovenskih misijonarjev iz Severne Amerike, zlasti viz območja ob velikih jezerih (Great Lakes). V njih najdemo – poleg opisa dejavnosti misijonarjev – tudi vrsto drugih informacij. Pozornost posvečajo tudi slovenskim ekonomskim izseljencem, ki so znotraj širokega evropskega vala prihajali v Severno Ameriko. Avtoričin interes je usmerjen na pomen misijonarskih pisem pri spodbujanju zgodnjega izseljevanja s poudarkom  na skupini Slovenskih  družin, ki so se preselili v Steams County, Minnesota leta 1865. Ti slovenski priseljenci so sledili vabilu misijonarja Franca Pirca.

Slovenski katoliški list Zdodnja danica (1849-1902) je redno objavljal pisma slovenskih misijonarjev iz Severne Amerike, zlasti viz območja ob velikih jezerih (Great Lakes). V njih najdemo – poleg opisa dejavnosti misijonarjev – tudi vrsto drugih informacij. Pozornost posvečajo tudi slovenskim ekonomskim izseljencem, ki so znotraj širokega evropskega vala prihajali v Severno Ameriko. Avtoričin interes je usmerjen na pomen misijonarskih pisem pri spodbujanju zgodnjega izseljevanja s poudarkom  na skupini Slovenskih  družin, ki so se preselili v Steams County, Minnesota leta 1865. Ti slovenski priseljenci so sledili vabilu misijonarja Franca Pirca.