2-3 / 1992
Marjan Drnovšek
Izseljensko in drugo časopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta 1940Razprava obravnava obseg in vlogo v zahodni Evropi izhajajočega slovenskega izseljenskega ter jugoslovanskega in komunističnega časopisja do izbruha druge svetovne vojne. Slednji dve skupini časopisov sta omenjene v primerih, če so v njih sodelovali slovenski ekonomski in politični emigranti, ali so imeli svoj odmev v izseljenskih okoljih. Avtorjevi rezultati temeljijo na proučevanju časopisnega gradiva v Ljubljani (Slovenija) in v časopisnem oddelku Nacionalne biblioteke v Parizu. Časopisje ni ohranjeno v celoti, kar otežuje analitično proučevanje. Zlasti komunistična glasila, ki so izhajala v ilegalnih ali pollegalnih pogojih, so nepopolna. Mnoga so izšla le enkrat. Še bolj neznani so načrti za izdajanje glasil med izseljenci. Razprava je zasnova za na daljno raziskovanje vloge in pomena časopisja v slovenskem jeziku med slovenskimi izseljenci v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Švici, Avstriji, Sovjetski zvezi in v drugih evropskih državah pred letom 1940.
2-3 / 1992
Marjan Drnovšek
Izseljensko in drugo časopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta 1940Razprava obravnava obseg in vlogo v zahodni Evropi izhajajočega slovenskega izseljenskega ter jugoslovanskega in komunističnega časopisja do izbruha druge svetovne vojne. Slednji dve skupini časopisov sta omenjene v primerih, če so v njih sodelovali slovenski ekonomski in politični emigranti, ali so imeli svoj odmev v izseljenskih okoljih. Avtorjevi rezultati temeljijo na proučevanju časopisnega gradiva v Ljubljani (Slovenija) in v časopisnem oddelku Nacionalne biblioteke v Parizu. Časopisje ni ohranjeno v celoti, kar otežuje analitično proučevanje. Zlasti komunistična glasila, ki so izhajala v ilegalnih ali pollegalnih pogojih, so nepopolna. Mnoga so izšla le enkrat. Še bolj neznani so načrti za izdajanje glasil med izseljenci. Razprava je zasnova za na daljno raziskovanje vloge in pomena časopisja v slovenskem jeziku med slovenskimi izseljenci v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Švici, Avstriji, Sovjetski zvezi in v drugih evropskih državah pred letom 1940.
2-3 / 1992
Janja Žitnik Serafin
Publicistična dejavnost Louisa AdamičaPublicistično delo Louisa Adamiča je bilo in je še vedno mnogo manj poznano med Slovenci v domovini kot pa med Adamičevimi ameriškim i bralci. Prispevek obravnava Adamičevo uredniško vlogo in tematiko njegovih prispevkov v listih in revijah, ki jih je urejal ali celo izdajal v sam o založbi: Common Ground, In Re: Two-Way Passage, War and Post-War, The Bulletin of the United Committee of South-Slavic Americans in Today & Tomorrow oz. T & T: Trends & Tides.
2-3 / 1992
Janja Žitnik Serafin
Publicistična dejavnost Louisa AdamičaPublicistično delo Louisa Adamiča je bilo in je še vedno mnogo manj poznano med Slovenci v domovini kot pa med Adamičevimi ameriškim i bralci. Prispevek obravnava Adamičevo uredniško vlogo in tematiko njegovih prispevkov v listih in revijah, ki jih je urejal ali celo izdajal v sam o založbi: Common Ground, In Re: Two-Way Passage, War and Post-War, The Bulletin of the United Committee of South-Slavic Americans in Today & Tomorrow oz. T & T: Trends & Tides.
2-3 / 1992
Rudolf M. Susel
Poslanstvo in vloga časopisa Ameriška Domovina v zgodovini ameriških Slovencev, 1919-1991Ameriška Domovina je izseljenski časopis v ZDA, ki je bil svoj čas čisto slovenski dnevnik, danes pa izhaja kot tednik, v katerem je polovica strani angleških. Avtor, ki je hkrati sedanji časopisov urednik, predstavlja vlogo Ameriške Domovine kot glasila katoliško usmerjenega dela ameriških Slovencev s posebnim poudarkom na čas med in po II. svetovni vojni ter in njeno razmerje do drugih sočasnih političnih in idejnih usmeritev med slovenskim i izseljenci v ZDA. postavlja v okvir sočasnega dogajanja med slovensko skupnostjo. Opozori tudi na negotovo časopisovo prihodnost.
2-3 / 1992
Rudolf M. Susel
Poslanstvo in vloga časopisa Ameriška Domovina v zgodovini ameriških Slovencev, 1919-1991Ameriška Domovina je izseljenski časopis v ZDA, ki je bil svoj čas čisto slovenski dnevnik, danes pa izhaja kot tednik, v katerem je polovica strani angleških. Avtor, ki je hkrati sedanji časopisov urednik, predstavlja vlogo Ameriške Domovine kot glasila katoliško usmerjenega dela ameriških Slovencev s posebnim poudarkom na čas med in po II. svetovni vojni ter in njeno razmerje do drugih sočasnih političnih in idejnih usmeritev med slovenskim i izseljenci v ZDA. postavlja v okvir sočasnega dogajanja med slovensko skupnostjo. Opozori tudi na negotovo časopisovo prihodnost.
2-3 / 1992
Andrej Rot
Slovenski tisk v Argentini po drugi svetovni vojniNamen študije je pregled emigrantskega tiska v letih 1934-90. Ves tisk te dobe je močno zaznamovan z delovanjem slovenske politične emigracije. Navedene so založbe, vse pomembne knjige in revije. Pregled je urejen po dejavnosti zdomcev: društva. Slovenska kulturna akcija, pastoralni tisk in razne mladinske, borčevske in druge ustanove.
2-3 / 1992
Andrej Rot
Slovenski tisk v Argentini po drugi svetovni vojniNamen študije je pregled emigrantskega tiska v letih 1934-90. Ves tisk te dobe je močno zaznamovan z delovanjem slovenske politične emigracije. Navedene so založbe, vse pomembne knjige in revije. Pregled je urejen po dejavnosti zdomcev: društva. Slovenska kulturna akcija, pastoralni tisk in razne mladinske, borčevske in druge ustanove.
2-3 / 1992
Majda Kodrič
Časopisje kot vez med vodstvom in bazo etnične podporne organizacije: soočanje s položajem članstva druge generacije v glasilih kranjsko slovenske katoliške jednotePrispevek obravnava Glasilo K. S. K. Jednote in mesečnik Angelček (Little Angel) kot vira za proučevanje odnosa Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote do vprašanja druge generacije. Za primerjanja njenih stališč s tistim iz Slovenske Narodne Podporne Jednote sta delno in v glavnem v splošnih obrisih upoštevani glasili te organizacije Prosveta in Mladinski list (Juvenile), kasnejši The Voice of Youth. Ob ideoloških razlikah je glede obeh organizacij poudarjeno njuno prizadevanje za usklajevanje etnične identitete in akulturacije med mladino.
2-3 / 1992
Majda Kodrič
Časopisje kot vez med vodstvom in bazo etnične podporne organizacije: soočanje s položajem članstva druge generacije v glasilih kranjsko slovenske katoliške jednotePrispevek obravnava Glasilo K. S. K. Jednote in mesečnik Angelček (Little Angel) kot vira za proučevanje odnosa Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote do vprašanja druge generacije. Za primerjanja njenih stališč s tistim iz Slovenske Narodne Podporne Jednote sta delno in v glavnem v splošnih obrisih upoštevani glasili te organizacije Prosveta in Mladinski list (Juvenile), kasnejši The Voice of Youth. Ob ideoloških razlikah je glede obeh organizacij poudarjeno njuno prizadevanje za usklajevanje etnične identitete in akulturacije med mladino.