Potem ko so leta 2006 izšle tri slovenske publikacije o Slovencih na Hrvaškem oz. o hrvaško-slovenskih kulturnih stikih: zbornik referatov s posveta Etnološka dediščina in kulturna podoba Slovencev na Hrvaškem slovenci na Hrvaškem – dediščina in sedanjost, zbornik prispevkov Slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu Preseganje meje in razstavni katalog Ustvarjalci dveh kultur/stvaratelji dviju kultura z razstave o slovenskem in hrvaškem knjižničnem fondu zagrebške Nacionalne i sveučilišne knjižnice ter ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice, je letos izšla še hrvaška knjiga (s povzetkoma v slovenščini in italijanščini) s tovrstno tematiko, in sicer o Slovencih na Reki in reško-slovenskih vezeh. Gre za Fluminensio slovenico, monografijo Irvina Lukežića (roj. 1961), rednega profesorja za hrvaško književnost na Oddelku za kroatistiko reške filozofske fakultete. Naključje je hotelo, da je obsežno in bogato ilustrirano delo s finančno pomočjo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Odseka mestne uprave za kulturo mestne občine Reka izšlo prav v času 60-letnice ustanovitve združenja Slovencev na Reki, Kulturnoprosvetnega društva Bazovica.

Potem ko so leta 2006 izšle tri slovenske publikacije o Slovencih na Hrvaškem oz. o hrvaško-slovenskih kulturnih stikih: zbornik referatov s posveta Etnološka dediščina in kulturna podoba Slovencev na Hrvaškem slovenci na Hrvaškem – dediščina in sedanjost, zbornik prispevkov Slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu Preseganje meje in razstavni katalog Ustvarjalci dveh kultur/stvaratelji dviju kultura z razstave o slovenskem in hrvaškem knjižničnem fondu zagrebške Nacionalne i sveučilišne knjižnice ter ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice, je letos izšla še hrvaška knjiga (s povzetkoma v slovenščini in italijanščini) s tovrstno tematiko, in sicer o Slovencih na Reki in reško-slovenskih vezeh. Gre za Fluminensio slovenico, monografijo Irvina Lukežića (roj. 1961), rednega profesorja za hrvaško književnost na Oddelku za kroatistiko reške filozofske fakultete. Naključje je hotelo, da je obsežno in bogato ilustrirano delo s finančno pomočjo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Odseka mestne uprave za kulturo mestne občine Reka izšlo prav v času 60-letnice ustanovitve združenja Slovencev na Reki, Kulturnoprosvetnega društva Bazovica.

Zbornik je dobrodošla zbirka esejev, ki so navdih za predstavljene tematike črpali iz istoimenske delavnice osme bienalne konference Evropskega združenja socialnih antropologov (EASA) na Dunaju. Združuje prispevke osmih sodelujočih na konferenci, vključuje pa tudi dodatno, sklepno poglavje Betty De Hart, ki nudi vpogled v družbenopravno analizo mešanih zakonov v nizozemskem zakonu o nacionalnosti in zakonu o imigraciji (p.179). Zbornik se primarno posveča analizi institucije zakonske zveze na mikro ravni družbene realnosti in v kontekstih, ki so jih preoblikovali sodobni globalni migracijski tokovi. Večina poglavij nudi etnografsko analizo socialnih izmenjav in etničnih razlikovanj v različnih družbenih situacijah s pomočjo kvalitativnega, bottom up pristopa k preučevanju mešanih zakonskih zvez in sorodnih fenomenov. Večina avtorjev je svoje prispevke utemeljila in utrdila z lastnimi izkušnjami in spoznanji na terenu. Poglavja torej v veliki meri bazirajo na primarnih virih ter tako nudijo bralcu neprecenljiv material za morebitno nadaljnje raziskovanje in analizo. Nikakor ne namigujem, da avtorji ne nudijo analize izbranega materiala, ampak zgolj ugotavljam, da količina in relevantnost predstavljenih primarnih virov nudi in zahteva nadaljnji razmislek in podrobnejšo ter obširnejšo razlago. V veliki meri je to nalogo opravila v imenu vseh avtorjev sourednica Barbara Waldis, ki v uvodnem poglavju ponudi nadvse uporaben pregled vseh prispevkov, jih osmisli, postavi v skupen kontekst in osvetli osrednjo idejo knjige z jasnim tokom misli, ki ga lahko pripišemo zgolj odličnemu poznavalcu tovrstnega področja raziskovanja.

Zbornik je dobrodošla zbirka esejev, ki so navdih za predstavljene tematike črpali iz istoimenske delavnice osme bienalne konference Evropskega združenja socialnih antropologov (EASA) na Dunaju. Združuje prispevke osmih sodelujočih na konferenci, vključuje pa tudi dodatno, sklepno poglavje Betty De Hart, ki nudi vpogled v družbenopravno analizo mešanih zakonov v nizozemskem zakonu o nacionalnosti in zakonu o imigraciji (p.179). Zbornik se primarno posveča analizi institucije zakonske zveze na mikro ravni družbene realnosti in v kontekstih, ki so jih preoblikovali sodobni globalni migracijski tokovi. Večina poglavij nudi etnografsko analizo socialnih izmenjav in etničnih razlikovanj v različnih družbenih situacijah s pomočjo kvalitativnega, bottom up pristopa k preučevanju mešanih zakonskih zvez in sorodnih fenomenov. Večina avtorjev je svoje prispevke utemeljila in utrdila z lastnimi izkušnjami in spoznanji na terenu. Poglavja torej v veliki meri bazirajo na primarnih virih ter tako nudijo bralcu neprecenljiv material za morebitno nadaljnje raziskovanje in analizo. Nikakor ne namigujem, da avtorji ne nudijo analize izbranega materiala, ampak zgolj ugotavljam, da količina in relevantnost predstavljenih primarnih virov nudi in zahteva nadaljnji razmislek in podrobnejšo ter obširnejšo razlago. V veliki meri je to nalogo opravila v imenu vseh avtorjev sourednica Barbara Waldis, ki v uvodnem poglavju ponudi nadvse uporaben pregled vseh prispevkov, jih osmisli, postavi v skupen kontekst in osvetli osrednjo idejo knjige z jasnim tokom misli, ki ga lahko pripišemo zgolj odličnemu poznavalcu tovrstnega področja raziskovanja.

Letos je AWR svoj mednarodni kongres z naslovom »Migracije, azil in manjšine. Evropske in nacionalne perspektive v novi Evropi« postavila v Litvo, natančneje v njeno glavno mesto Vilnius. Izbira kraja kongresa te nevladne, znanstveno orientirane organizacije, ki se že od leta 1951 ukvarja z begunsko problematiko, delovnimi migracijami in manjšinami, ni bila naključna. Baltske države namreč veljajo za članice Evropske unije z visoko mero mobilnosti in velik odstotek Litvancev zaposlitev išče v tujini. Očitno gre za nekakšen nov »laboratorij« za preučevanje migracij in njihovih posledic v državah članicah Evropske unije.

Letos je AWR svoj mednarodni kongres z naslovom »Migracije, azil in manjšine. Evropske in nacionalne perspektive v novi Evropi« postavila v Litvo, natančneje v njeno glavno mesto Vilnius. Izbira kraja kongresa te nevladne, znanstveno orientirane organizacije, ki se že od leta 1951 ukvarja z begunsko problematiko, delovnimi migracijami in manjšinami, ni bila naključna. Baltske države namreč veljajo za članice Evropske unije z visoko mero mobilnosti in velik odstotek Litvancev zaposlitev išče v tujini. Očitno gre za nekakšen nov »laboratorij« za preučevanje migracij in njihovih posledic v državah članicah Evropske unije.

Kakšna je vloga spomina v različnih družbah in kulturah? Kako se razlikujejo osebni, družbeni in kulturni spomin? So obstoječe časovne ter geografske razlike močnejši faktor v preučevanju spomina kot iskani enotni vzorci? Kakšni in kateri so načini izgradnje spomina in kako poteka prenos beleženja spomina v zgodovinske in fikcijske naracije, vizualno kulturo, komemoracijske prakse? Na takšna in podobna vprašanja, ki so vključevala poglede različnih humanističnih ved (npr. antropologije, zgodovine, kulturnih študij, arhitekture in sociologije), so na letošnjem mednarodnem srečanju v Talinu odgovarjali profesorji in študentje, ki se interdisciplinarno ukvarjajo s študijem spomina.

Kakšna je vloga spomina v različnih družbah in kulturah? Kako se razlikujejo osebni, družbeni in kulturni spomin? So obstoječe časovne ter geografske razlike močnejši faktor v preučevanju spomina kot iskani enotni vzorci? Kakšni in kateri so načini izgradnje spomina in kako poteka prenos beleženja spomina v zgodovinske in fikcijske naracije, vizualno kulturo, komemoracijske prakse? Na takšna in podobna vprašanja, ki so vključevala poglede različnih humanističnih ved (npr. antropologije, zgodovine, kulturnih študij, arhitekture in sociologije), so na letošnjem mednarodnem srečanju v Talinu odgovarjali profesorji in študentje, ki se interdisciplinarno ukvarjajo s študijem spomina.

Slovenija in Norveška, obe majhni evropski državi, sta bili v svoji zgodovini okupirani. Prva je imela katoliško cerkev, druga luteransko, pri obeh pa so se predniki iz predvsem ruralnega okolja izseljevali v Ameriko v devetnajstem stoletju, četudi v razmiku štiridesetih let. Preučiti razlike in podobnosti med emigranti, ki jih je ustvarila situacija oz. predvsem cerkve, predstavlja izziv. Nedvomno je religija imela vpliv na njihova življenja -slovenska cerkev je bila bolj avtokratična, norveška bolj demokratična. Obe sta sodelovali pri izobraževanju, dobrodelnosti, družbenih in kulturnih aktivnostih, vendar pod različnimi pogoji. Pozitivne učinke je lažje izpostaviti, dolgoročnejši vplivi amerikanizacije pa zahtevajo širšo perspektivo.

KLJUČNE BESEDE: emigracija v ZDA, cerkev, verske organizacije, socialno in dobrodelno delo, naselitvene skupnosti

Slovenija in Norveška, obe majhni evropski državi, sta bili v svoji zgodovini okupirani. Prva je imela katoliško cerkev, druga luteransko, pri obeh pa so se predniki iz predvsem ruralnega okolja izseljevali v Ameriko v devetnajstem stoletju, četudi v razmiku štiridesetih let. Preučiti razlike in podobnosti med emigranti, ki jih je ustvarila situacija oz. predvsem cerkve, predstavlja izziv. Nedvomno je religija imela vpliv na njihova življenja -slovenska cerkev je bila bolj avtokratična, norveška bolj demokratična. Obe sta sodelovali pri izobraževanju, dobrodelnosti, družbenih in kulturnih aktivnostih, vendar pod različnimi pogoji. Pozitivne učinke je lažje izpostaviti, dolgoročnejši vplivi amerikanizacije pa zahtevajo širšo perspektivo.

KLJUČNE BESEDE: emigracija v ZDA, cerkev, verske organizacije, socialno in dobrodelno delo, naselitvene skupnosti