Slovenija in Norveška, obe majhni evropski državi, sta bili v svoji zgodovini okupirani. Prva je imela katoliško cerkev, druga luteransko, pri obeh pa so se predniki iz predvsem ruralnega okolja izseljevali v Ameriko v devetnajstem stoletju, četudi v razmiku štiridesetih let. Preučiti razlike in podobnosti med emigranti, ki jih je ustvarila situacija oz. predvsem cerkve, predstavlja izziv. Nedvomno je religija imela vpliv na njihova življenja -slovenska cerkev je bila bolj avtokratična, norveška bolj demokratična. Obe sta sodelovali pri izobraževanju, dobrodelnosti, družbenih in kulturnih aktivnostih, vendar pod različnimi pogoji. Pozitivne učinke je lažje izpostaviti, dolgoročnejši vplivi amerikanizacije pa zahtevajo širšo perspektivo.

KLJUČNE BESEDE: emigracija v ZDA, cerkev, verske organizacije, socialno in dobrodelno delo, naselitvene skupnosti

Slovenija in Norveška, obe majhni evropski državi, sta bili v svoji zgodovini okupirani. Prva je imela katoliško cerkev, druga luteransko, pri obeh pa so se predniki iz predvsem ruralnega okolja izseljevali v Ameriko v devetnajstem stoletju, četudi v razmiku štiridesetih let. Preučiti razlike in podobnosti med emigranti, ki jih je ustvarila situacija oz. predvsem cerkve, predstavlja izziv. Nedvomno je religija imela vpliv na njihova življenja -slovenska cerkev je bila bolj avtokratična, norveška bolj demokratična. Obe sta sodelovali pri izobraževanju, dobrodelnosti, družbenih in kulturnih aktivnostih, vendar pod različnimi pogoji. Pozitivne učinke je lažje izpostaviti, dolgoročnejši vplivi amerikanizacije pa zahtevajo širšo perspektivo.

KLJUČNE BESEDE: emigracija v ZDA, cerkev, verske organizacije, socialno in dobrodelno delo, naselitvene skupnosti

IZVLEČEK:

Prispevek na podlagi arhivskih virov in sinteze obstoječe literature, ki je dostopna v Sloveniji, podaja pregledno podobo odnosov kanadskih Slovencev do svoje izvorne domovine, ki so pogojeni tako z motivi in razlogi za izselitev kot tudi z načinom doživljanja življenja v Kanadi. Poleg kolektivnih se osredotoča tudi na osebna doživljanja, ki so umeščena v sodoben politični in družbni očrt obeh dežel, hkrati pa vsebuje nekatere razmisleke, ki jih je vredno upoštevati pri raziskovanju o izseljevanju in izseljencih. Prispevek izpostavlja nezadostnost znanstvene literature za področje slovenskega izseljevanja v Kanado in tako nakazuje številne sive lise, ki jih je – v kontekstu celotne zgodovine Slovencev in nenazadnje tudi v kontekstu zgodovine Kanade – še potrebno raziskati.

KLJUČNE BESEDE: slovenski izseljenci, begunci, povratniki, Kanada, kanadski Slovenci, domovina, 20. stoletje

IZVLEČEK:

Prispevek na podlagi arhivskih virov in sinteze obstoječe literature, ki je dostopna v Sloveniji, podaja pregledno podobo odnosov kanadskih Slovencev do svoje izvorne domovine, ki so pogojeni tako z motivi in razlogi za izselitev kot tudi z načinom doživljanja življenja v Kanadi. Poleg kolektivnih se osredotoča tudi na osebna doživljanja, ki so umeščena v sodoben politični in družbni očrt obeh dežel, hkrati pa vsebuje nekatere razmisleke, ki jih je vredno upoštevati pri raziskovanju o izseljevanju in izseljencih. Prispevek izpostavlja nezadostnost znanstvene literature za področje slovenskega izseljevanja v Kanado in tako nakazuje številne sive lise, ki jih je – v kontekstu celotne zgodovine Slovencev in nenazadnje tudi v kontekstu zgodovine Kanade – še potrebno raziskati.

KLJUČNE BESEDE: slovenski izseljenci, begunci, povratniki, Kanada, kanadski Slovenci, domovina, 20. stoletje

IZVLEČEK:

Prispevek analizira izseljevanje hrvaškega prebivalstva izven današnjih državnih mej v zadnjih petdesetih letih in metodološko temelji na analizi uradnih podatkov Državnega statističnega zavoda, tj. uradnih izjav v katerih se vodi evidenca mednarodnih migracij prebivalstva Republike Hrvaške, zaradi pomanjkanja veljavnih registrov prebivalcev Hrvaške. Iz seštevka rezultatov zadnjih petnajstih let je mogoče sklepati, da se je največ hrvaških prebivalcev izselilo iz mesta Zagreb, najmanj pa iz Medžimurske občine, s tem da se je največ hrvaških prebivalcev iz Hrvaške izselilo leta 1997. Razlogi za izseljevanje so bili predvsem ekonomske, politične in psihološke narave. Največje število hrvaških prebivalcev se je izselilo v države stare emigracije, v Nemčijo, Avstrijo in Švico, ter v nove države emigracije, v Slovenijo in na Češko. Do leta 1991 so se na ozemlje Slovenije odvijale t. i. medrepubliške migracije. Glede na to, da sta Slovenija in Republika Hrvaška leta 1991 postali samostojni in mednarodno priznani državi, so migracije hrvaških prebivalcev v Slovenijo postale sicer mednarodne, vendar še vedno kot nadaljevanje nekdanjih medrepubliških. Prispevek sklene, da je na podlagi analize stanja v preteklih petnajstih letih, Republiko hrvaško zapustilo 147.252 hrvaških prebivalcev, starih od 30 do 45 let, ter da je v zadnjih petnajstih letih Hrvaška izgubila demografski potencial, ki ustreza velikosti populacije mesta Reka. Rezultatov ne moremo obravnavati kot povsem točnih, saj je zaradi neusklajenosti metodologije popisov težko slediti izseljevanju prebivalcev, podatki evidence MUP pa točnega števila hrvaških izseljencev ne potrjujejo, saj odhod v tujino ne predstavlja obveze za odjavo od enega ali več naslovov v Republiki Hrvaški, kjer je prebivalec prijavljen.

KLJUČNE BESEDE: izseljevanje, izseljenci, migracija, prebivalstvo, Hrvaška

Prispevek je objavljen v hrvaškem jeziku.

IZVLEČEK:

Prispevek analizira izseljevanje hrvaškega prebivalstva izven današnjih državnih mej v zadnjih petdesetih letih in metodološko temelji na analizi uradnih podatkov Državnega statističnega zavoda, tj. uradnih izjav v katerih se vodi evidenca mednarodnih migracij prebivalstva Republike Hrvaške, zaradi pomanjkanja veljavnih registrov prebivalcev Hrvaške. Iz seštevka rezultatov zadnjih petnajstih let je mogoče sklepati, da se je največ hrvaških prebivalcev izselilo iz mesta Zagreb, najmanj pa iz Medžimurske občine, s tem da se je največ hrvaških prebivalcev iz Hrvaške izselilo leta 1997. Razlogi za izseljevanje so bili predvsem ekonomske, politične in psihološke narave. Največje število hrvaških prebivalcev se je izselilo v države stare emigracije, v Nemčijo, Avstrijo in Švico, ter v nove države emigracije, v Slovenijo in na Češko. Do leta 1991 so se na ozemlje Slovenije odvijale t. i. medrepubliške migracije. Glede na to, da sta Slovenija in Republika Hrvaška leta 1991 postali samostojni in mednarodno priznani državi, so migracije hrvaških prebivalcev v Slovenijo postale sicer mednarodne, vendar še vedno kot nadaljevanje nekdanjih medrepubliških. Prispevek sklene, da je na podlagi analize stanja v preteklih petnajstih letih, Republiko hrvaško zapustilo 147.252 hrvaških prebivalcev, starih od 30 do 45 let, ter da je v zadnjih petnajstih letih Hrvaška izgubila demografski potencial, ki ustreza velikosti populacije mesta Reka. Rezultatov ne moremo obravnavati kot povsem točnih, saj je zaradi neusklajenosti metodologije popisov težko slediti izseljevanju prebivalcev, podatki evidence MUP pa točnega števila hrvaških izseljencev ne potrjujejo, saj odhod v tujino ne predstavlja obveze za odjavo od enega ali več naslovov v Republiki Hrvaški, kjer je prebivalec prijavljen.

KLJUČNE BESEDE: izseljevanje, izseljenci, migracija, prebivalstvo, Hrvaška

Prispevek je objavljen v hrvaškem jeziku.

IZVLEČEK:

Poleg socialno-ekonomskih vidikov je Krek v svojih pismih izpostavljal zlasti verski vidik delovanja katoliške cerkve v Nemčiji in vpetost slovenskih priseljencev v njeno organizacijo. V raznih »programskih« izhodiščih izpostavlja naloge, ki čakajo tako slovenske vernike v Nemčiji in še bolj vernike v domovini. Kulturna in narodnostna pripadnost sta poudarjeni, vendar vedno v povezavi z verskim življenjem (društva, knjige, časopisje, izseljenski duhovniki, morala). Ni se izognil obsežnim razmišljanjem o političnem življenju v Nemčiji v primerjavi z Avstrijo.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v Nemčiji, versko in kulturno življenje izseljencev, Bismarck, judovstvo, liberalizem, socialna demokracija

IZVLEČEK:

Poleg socialno-ekonomskih vidikov je Krek v svojih pismih izpostavljal zlasti verski vidik delovanja katoliške cerkve v Nemčiji in vpetost slovenskih priseljencev v njeno organizacijo. V raznih »programskih« izhodiščih izpostavlja naloge, ki čakajo tako slovenske vernike v Nemčiji in še bolj vernike v domovini. Kulturna in narodnostna pripadnost sta poudarjeni, vendar vedno v povezavi z verskim življenjem (društva, knjige, časopisje, izseljenski duhovniki, morala). Ni se izognil obsežnim razmišljanjem o političnem življenju v Nemčiji v primerjavi z Avstrijo.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v Nemčiji, versko in kulturno življenje izseljencev, Bismarck, judovstvo, liberalizem, socialna demokracija

IZVLEČEK:

Pričujoči prispevek je skrčen povzetek diplomske naloge z naslovom Popularna kultura in globalna slovenska skupnost na spletu, ki je nastala kot rezultat raziskovanja problematike Slovencev po svetu in identitete mladih potomcev, ki pripadajo drugi, tretji ali naslednjim generacijam. Pri tem se je postavilo vprašanje, ali in kako jih je še mogoče obravnavati kot nosilce in predstavnike slovenske kulture. Ker gre za mlade, torej za generacijo, ki svetovni splet predvsem v navezavi na popularno kulturo vedno bolj uporablja, je to segment, ki ga pri govoru o slovenski kulturi in skupnem slovenskem kulturnem prostoru ne gre kar tako zanemariti, doslej pa ni bil raziskan. Skozi nadaljnje razmišljanje, raziskovanje in seznanjanje z omenjeno tematiko se je sproti odpiralo vedno več vprašanj, zato je pričujoči prispevek zasnovan kot pregled in ocena trenutnega stanja spletne produkcije Slovencev po svetu ter iz tega izhajajoč(i) predlog(i) za razrešitev, ne pa kot dokončna rešitev tega kompleksnega in zelo relevantnega vprašanja.

KLJUČNE BESEDE: slovenske skupnosti, slovenska identiteta, popularna kultura, svetovni splet, SSKP

IZVLEČEK:

Pričujoči prispevek je skrčen povzetek diplomske naloge z naslovom Popularna kultura in globalna slovenska skupnost na spletu, ki je nastala kot rezultat raziskovanja problematike Slovencev po svetu in identitete mladih potomcev, ki pripadajo drugi, tretji ali naslednjim generacijam. Pri tem se je postavilo vprašanje, ali in kako jih je še mogoče obravnavati kot nosilce in predstavnike slovenske kulture. Ker gre za mlade, torej za generacijo, ki svetovni splet predvsem v navezavi na popularno kulturo vedno bolj uporablja, je to segment, ki ga pri govoru o slovenski kulturi in skupnem slovenskem kulturnem prostoru ne gre kar tako zanemariti, doslej pa ni bil raziskan. Skozi nadaljnje razmišljanje, raziskovanje in seznanjanje z omenjeno tematiko se je sproti odpiralo vedno več vprašanj, zato je pričujoči prispevek zasnovan kot pregled in ocena trenutnega stanja spletne produkcije Slovencev po svetu ter iz tega izhajajoč(i) predlog(i) za razrešitev, ne pa kot dokončna rešitev tega kompleksnega in zelo relevantnega vprašanja.

KLJUČNE BESEDE: slovenske skupnosti, slovenska identiteta, popularna kultura, svetovni splet, SSKP