11-12 / 2000

Andrej Vovko

Knjižna ocena - Ferdo Gestrin, Slovanske migracije v Italijo, Ljubljana: Slovenska matica, 1998, 295 str.

Pokojni zgodovinar akademik prof. dr. Ferdo Gestrin je bil vsestransko ustvarjalen in izredno ploden znanstvenik in pedagog. Med vsem drugim je bil zelo priljubljen in uspešen univerzitetni učitelj, eden tistih, ki svojega velikega prigaranega zgodovinskega znanja ne zapirajo v svoje kabinete, ampak ga nesebično delijo z zgodovinskimi »vajenci«, ki so jim zaupani v pedagoško skrb. Ob vsem tem pa so prav njegove pionirske študije migracij slovanskega prebivalstva v Italijo tisto področje njegovega dela, pri katerem se je ime dr. Ferda Gestrina neizbrisno zapisalo v slovensko zgodovinopisje. Prav dr. Gestrin je bil tisti, ki je s svojimi dolgoletnimi raziskavami v ustreznih italijanskih arhivih na drugi obali Jadrana, predvsem v njemu tako ljubi pokrajini Marke, znanstveni javnosti na obeh straneh tega »morja o slovanskih migracijah« dobesedno odkrival »Italijo«.

11-12 / 2000

Andrej Vovko

Knjižna ocena - Ferdo Gestrin, Slovanske migracije v Italijo, Ljubljana: Slovenska matica, 1998, 295 str.

Pokojni zgodovinar akademik prof. dr. Ferdo Gestrin je bil vsestransko ustvarjalen in izredno ploden znanstvenik in pedagog. Med vsem drugim je bil zelo priljubljen in uspešen univerzitetni učitelj, eden tistih, ki svojega velikega prigaranega zgodovinskega znanja ne zapirajo v svoje kabinete, ampak ga nesebično delijo z zgodovinskimi »vajenci«, ki so jim zaupani v pedagoško skrb. Ob vsem tem pa so prav njegove pionirske študije migracij slovanskega prebivalstva v Italijo tisto področje njegovega dela, pri katerem se je ime dr. Ferda Gestrina neizbrisno zapisalo v slovensko zgodovinopisje. Prav dr. Gestrin je bil tisti, ki je s svojimi dolgoletnimi raziskavami v ustreznih italijanskih arhivih na drugi obali Jadrana, predvsem v njemu tako ljubi pokrajini Marke, znanstveni javnosti na obeh straneh tega »morja o slovanskih migracijah« dobesedno odkrival »Italijo«.

11-12 / 2000

Jernej Mlekuž

Knjižna ocena - Darko Friš (zbral, napisal uvod in opombe), Korespondenca slovenskih katoličanov v ZDA med leti 1882-1924, Viri, št. 14, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1999, 326 str.

Po objavi dveh zvezkov Korespondence Kazimirja Zakrajška OFM (1. zvezek za čas 1907-1928, Ljubljana 1993; 2. zvezek za čas 1928-1958, Ljubljana 1995), ene osrednjih osebnosti katoliško usmerjenih izseljencev v Združenih državah, v isti zbirki (zvezek 6. in 8.), s tokratnim zvezkom , ki je od vseh najzajetnejši, D. Friš predstavlja javnosti - in zlasti uporabnikom virov za zgodovino izseljenskega pojava na Slovenskem - dodatno in pričevalno gradivo: korespondenco, ki je nastala v poslovanju nekaterih članov katoliške skupnosti v Združenih državah. Ljudje in njihove zadeve, ki so jih obravnavali v dopisih, so s tem stopili v javnost. Po njih spoznavam o njihova vprašanja in utripe cerkvenih skupnosti, katerih člani so bili. Ker pa so s svojim delovanjem vplivali v širšem okolju, nam objava pomaga razumeti tudi to.

11-12 / 2000

Jernej Mlekuž

Knjižna ocena - Darko Friš (zbral, napisal uvod in opombe), Korespondenca slovenskih katoličanov v ZDA med leti 1882-1924, Viri, št. 14, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1999, 326 str.

Po objavi dveh zvezkov Korespondence Kazimirja Zakrajška OFM (1. zvezek za čas 1907-1928, Ljubljana 1993; 2. zvezek za čas 1928-1958, Ljubljana 1995), ene osrednjih osebnosti katoliško usmerjenih izseljencev v Združenih državah, v isti zbirki (zvezek 6. in 8.), s tokratnim zvezkom , ki je od vseh najzajetnejši, D. Friš predstavlja javnosti - in zlasti uporabnikom virov za zgodovino izseljenskega pojava na Slovenskem - dodatno in pričevalno gradivo: korespondenco, ki je nastala v poslovanju nekaterih članov katoliške skupnosti v Združenih državah. Ljudje in njihove zadeve, ki so jih obravnavali v dopisih, so s tem stopili v javnost. Po njih spoznavam o njihova vprašanja in utripe cerkvenih skupnosti, katerih člani so bili. Ker pa so s svojim delovanjem vplivali v širšem okolju, nam objava pomaga razumeti tudi to.

11-12 / 2000

Veronika Ferfolja

Knjižna ocena - Breda Čebulj Sajko, Razpotja izseljencev: Razdvojena identiteta avstralskih Slovencev, Ljubljana: Založba ZRC, 2000, 140 pp.

Ocena je v angleškem jeziku.

11-12 / 2000

Veronika Ferfolja

Knjižna ocena - Breda Čebulj Sajko, Razpotja izseljencev: Razdvojena identiteta avstralskih Slovencev, Ljubljana: Založba ZRC, 2000, 140 pp.

Ocena je v angleškem jeziku.

11-12 / 2000

Lev Detela

Prikaz lastnih zdomskih dramskih poskusov in prizadevanj (ob Dramatiki slovenske politične emigracije Tarasa Kermaunerja)

Knjiga Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1 (Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997) izpod peresa Tarasa Kermaunerja je prva monografska analiza v osrednji Sloveniji skoraj neznane dramatike slovenskih političnih emigrantov. Sicer obširno znanstveno delo je istočasno sestavni del avtorjevega mnogoširšega in delno s številnimi študijami že uresničenega velikopoteznega načrta rekonstrukcije in/ali reinterpretacije slovenske dramatike kot celote v več deset knjigah.

11-12 / 2000

Lev Detela

Prikaz lastnih zdomskih dramskih poskusov in prizadevanj (ob Dramatiki slovenske politične emigracije Tarasa Kermaunerja)

Knjiga Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1 (Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997) izpod peresa Tarasa Kermaunerja je prva monografska analiza v osrednji Sloveniji skoraj neznane dramatike slovenskih političnih emigrantov. Sicer obširno znanstveno delo je istočasno sestavni del avtorjevega mnogoširšega in delno s številnimi študijami že uresničenega velikopoteznega načrta rekonstrukcije in/ali reinterpretacije slovenske dramatike kot celote v več deset knjigah.

11-12 / 2000

Irena Gantar Godina

6. svetovni kongres Inštituta za ruske in vzhodnoevropske študije na Finskem

V dneh od 29. julija do 4. avgusta 2000 je v finskem mestu Tampere potekal 6. svetovni kongres Inštituta za ruske in vzhodnoevropske študije (ICCEES), ki sem sega z referatom udeležila tudi podpisana. Na kongresu je sodelovalo več kot 1600udeležencev z vsega sveta, največ pa je bilo udeležencev iz R usije, ki so organiziralitudi največje število panelov. Prijavljenih je bilo tudi nekaj slovenskih udeležencev, slavistov in sociologov.

11-12 / 2000

Irena Gantar Godina

6. svetovni kongres Inštituta za ruske in vzhodnoevropske študije na Finskem

V dneh od 29. julija do 4. avgusta 2000 je v finskem mestu Tampere potekal 6. svetovni kongres Inštituta za ruske in vzhodnoevropske študije (ICCEES), ki sem sega z referatom udeležila tudi podpisana. Na kongresu je sodelovalo več kot 1600udeležencev z vsega sveta, največ pa je bilo udeležencev iz R usije, ki so organiziralitudi največje število panelov. Prijavljenih je bilo tudi nekaj slovenskih udeležencev, slavistov in sociologov.