V nasprotju z apostolskim pismom Maximum illud, ki je od misijonarjev zahtevalo, da pretrgajo vezi z nacional(istič)nimi in kolonialnimi interesi, je bil misijonarski podvig medvojnih jugoslovanskih misijonark in misijonarjev v Bengaliji globoko prežet s patriotizmom, tako časopisje kot misijonarski tiski pa so jugoslovanski bengalski misijon prikazovali kot simbolno zmago nove jugoslovanske države. Članek želi to protislovje interpretirati z raziskavo načinov, na katere so usklajevali konflikt med transnacionalnim misijonarskim projektom in nacionalističnimi programi, pri čemer so bili pogosto pred težavno odločitvijo, interesom katere nacije naj sledijo.
KLJUČNE BESEDE: misijonarji, Bengalija, Jugoslavija, patriotizem, nacija

V nasprotju z apostolskim pismom Maximum illud, ki je od misijonarjev zahtevalo, da pretrgajo vezi z nacional(istič)nimi in kolonialnimi interesi, je bil misijonarski podvig medvojnih jugoslovanskih misijonark in misijonarjev v Bengaliji globoko prežet s patriotizmom, tako časopisje kot misijonarski tiski pa so jugoslovanski bengalski misijon prikazovali kot simbolno zmago nove jugoslovanske države. Članek želi to protislovje interpretirati z raziskavo načinov, na katere so usklajevali konflikt med transnacionalnim misijonarskim projektom in nacionalističnimi programi, pri čemer so bili pogosto pred težavno odločitvijo, interesom katere nacije naj sledijo.
KLJUČNE BESEDE: misijonarji, Bengalija, Jugoslavija, patriotizem, nacija

Članek daje kratek pregled mejnikov, ki so spodbudili nove pristope v misijonski dejavnosti Cerkve skozi zgodovino. Poglavitni namen je ugotoviti, kako se je Drugi vatikanski koncil odzval na proces globalizacije po drugi svetovni vojni, kakšno je bilo njegovo razumevanje inkulturacije in kakšno iskanje novih poti evangelizacije v misijonski dejavnosti Cerkve. Metodološko načelo je primerjalna analiza dokumentov o utemeljevanju, cilju in načinu izvajanja misijona v duhu dialoga, ki omogoča prepoznavanje dobrih vsebin nekrščanskih verstev. Članek vključuje tudi novejši teološki diskurz o novih izzivih v pristopih k misijonu.
KLJUČNE BESEDE: misijonsko poslanstvo Cerkve, mejniki misijona skozi zgodovino, prenova v razmerju do tradicije, skupno jedro vseh religij, dialog

Članek daje kratek pregled mejnikov, ki so spodbudili nove pristope v misijonski dejavnosti Cerkve skozi zgodovino. Poglavitni namen je ugotoviti, kako se je Drugi vatikanski koncil odzval na proces globalizacije po drugi svetovni vojni, kakšno je bilo njegovo razumevanje inkulturacije in kakšno iskanje novih poti evangelizacije v misijonski dejavnosti Cerkve. Metodološko načelo je primerjalna analiza dokumentov o utemeljevanju, cilju in načinu izvajanja misijona v duhu dialoga, ki omogoča prepoznavanje dobrih vsebin nekrščanskih verstev. Članek vključuje tudi novejši teološki diskurz o novih izzivih v pristopih k misijonu.
KLJUČNE BESEDE: misijonsko poslanstvo Cerkve, mejniki misijona skozi zgodovino, prenova v razmerju do tradicije, skupno jedro vseh religij, dialog

Zaradi nasprotovanja fašistični politiki v Julijski krajini, pa tudi fašizmu nasploh, je fašistična Italija skrbno nadzorovala slovenske izseljence iz Julijske krajine v tujini. Avtor v prispevku najprej prikaže italijanski nadzor nad dejavnostmi emigrantskih društev v Argentini, sledi analiza argentinskega pritiska nad levičarskimi izseljenci in izročanje njihovih dosjejev Italiji, na koncu pa pozornost posveti antifašistični dejavnosti izseljenk. Avtor ugotavlja, da je bil italijanski zunajteritorialni nadzor odvisen od transnacionalnega angažmaja izseljencev, ki se je povečal v času intenzivnega zatiranja manjšine v Julijski krajini.
KLJUČNE BESEDE: fašistični nadzor, izseljenci iz Julijske krajine, antifašizem, angažirani izseljenci, zunajteritorialni nadzor nad izseljenci

Zaradi nasprotovanja fašistični politiki v Julijski krajini, pa tudi fašizmu nasploh, je fašistična Italija skrbno nadzorovala slovenske izseljence iz Julijske krajine v tujini. Avtor v prispevku najprej prikaže italijanski nadzor nad dejavnostmi emigrantskih društev v Argentini, sledi analiza argentinskega pritiska nad levičarskimi izseljenci in izročanje njihovih dosjejev Italiji, na koncu pa pozornost posveti antifašistični dejavnosti izseljenk. Avtor ugotavlja, da je bil italijanski zunajteritorialni nadzor odvisen od transnacionalnega angažmaja izseljencev, ki se je povečal v času intenzivnega zatiranja manjšine v Julijski krajini.
KLJUČNE BESEDE: fašistični nadzor, izseljenci iz Julijske krajine, antifašizem, angažirani izseljenci, zunajteritorialni nadzor nad izseljenci

Prispevek predstavlja opažanja iz nedavne arhitekturnozgodovinske raziskave o povojni izgradnji slovenskih obmorskih mest. Osredotoča se na urbanistične koncepte, s katerimi je bila oblikovana »slovenska obala« in ki so spremljali proces migracij. Rešitve na slovenski strani so z ozirom na širši zgodovinski okvir primerjane s sočasnimi urbanističnimi načrti za Trst. Poudarjeni so izbrani posegi v »etnično čiste« lokacije (ezulski borghi na tržaškem kraškem robu; pozidava beneškega Kopra), hkrati pa primerjani pristopi v oblikovanju novih mestnih predelov ter dveh simbolnih prostorov reprezentacij na obeh straneh meje.
KLJUČNE BESEDE: povojni urbanizem, simbolno označevanje prostora, Koper/Capodistria Trst/Trieste, meja

Prispevek predstavlja opažanja iz nedavne arhitekturnozgodovinske raziskave o povojni izgradnji slovenskih obmorskih mest. Osredotoča se na urbanistične koncepte, s katerimi je bila oblikovana »slovenska obala« in ki so spremljali proces migracij. Rešitve na slovenski strani so z ozirom na širši zgodovinski okvir primerjane s sočasnimi urbanističnimi načrti za Trst. Poudarjeni so izbrani posegi v »etnično čiste« lokacije (ezulski borghi na tržaškem kraškem robu; pozidava beneškega Kopra), hkrati pa primerjani pristopi v oblikovanju novih mestnih predelov ter dveh simbolnih prostorov reprezentacij na obeh straneh meje.
KLJUČNE BESEDE: povojni urbanizem, simbolno označevanje prostora, Koper/Capodistria Trst/Trieste, meja