Članek naslavlja probleme nadzorovanja, discipliniranja in kriminaliziranja nevladnih akterjev, ki v Sloveniji in štirih sosednjih državah pomagajo nedokumentiranim migrantom, prosilcem za azil ali azilantom. Na podlagi izvirnega empiričnega raziskovanja – intervjujev s člani NVO – analizira dinamiko krimigracijskih procesov. Ugotavlja, da kriminalizacija akterjev civilne družbe, ki solidarizirajo z nedobrodošlimi migranti, poteka kot kontinuum petih tipov politik in praks oblasti ter drugih akterjev, ki povzročijo kumulativni učinek in reducirajo prostor tako za politično delovanje kot tudi za človeško spontanost.
KLJUČNE BESEDE: krimigracije, humanitarizem, solidarnost, nedokumentirani migranti, nevladni akterji

Članek naslavlja probleme nadzorovanja, discipliniranja in kriminaliziranja nevladnih akterjev, ki v Sloveniji in štirih sosednjih državah pomagajo nedokumentiranim migrantom, prosilcem za azil ali azilantom. Na podlagi izvirnega empiričnega raziskovanja – intervjujev s člani NVO – analizira dinamiko krimigracijskih procesov. Ugotavlja, da kriminalizacija akterjev civilne družbe, ki solidarizirajo z nedobrodošlimi migranti, poteka kot kontinuum petih tipov politik in praks oblasti ter drugih akterjev, ki povzročijo kumulativni učinek in reducirajo prostor tako za politično delovanje kot tudi za človeško spontanost.
KLJUČNE BESEDE: krimigracije, humanitarizem, solidarnost, nedokumentirani migranti, nevladni akterji

Članek analizira prakse, ki so jih Turčija, Jordanija in Libanon uporabili z namenom, da sirskim državljanom preprečijo uveljavljanje pravice do iskanja in uživanja pribežališča pred preganjanjem. Članek je sestavljen iz dveh delov. Prvi del analizira, kako so vse tri države gostiteljice z uporabo nezakonitih praks kršile načelo nevračanja (npr. zapiranje meja in preprečevanje prehoda, samovoljno zapiranje in deportiranje itd.). Drugi del članka analizira, kako je Libanon uporabil prakse, ki so ustvarile pogoje za posredno prisilno vračanje sirskih iskalcev azila in beguncev (npr. zaprtje edine institucije, pristojne za obravnavanje prošenj za azil, odvzem statusa nekaterim sirskim beguncem itd.).
KLJUČNE BESEDE: sirski begunci, Turčija, Jordanija, Libanon, načelo nevračanja, posredno prisilno vračanje

Članek analizira prakse, ki so jih Turčija, Jordanija in Libanon uporabili z namenom, da sirskim državljanom preprečijo uveljavljanje pravice do iskanja in uživanja pribežališča pred preganjanjem. Članek je sestavljen iz dveh delov. Prvi del analizira, kako so vse tri države gostiteljice z uporabo nezakonitih praks kršile načelo nevračanja (npr. zapiranje meja in preprečevanje prehoda, samovoljno zapiranje in deportiranje itd.). Drugi del članka analizira, kako je Libanon uporabil prakse, ki so ustvarile pogoje za posredno prisilno vračanje sirskih iskalcev azila in beguncev (npr. zaprtje edine institucije, pristojne za obravnavanje prošenj za azil, odvzem statusa nekaterim sirskim beguncem itd.).
KLJUČNE BESEDE: sirski begunci, Turčija, Jordanija, Libanon, načelo nevračanja, posredno prisilno vračanje

Odzivanje Evropske unije (EU) na migracijske izzive presega ozemlje njenih držav članic. Prek pozunanjenja mejnega nadzora se preliva na ozemlje Zahodnega Balkana (ZB), ki ga preči ena najpomembnejših migracijskih poti s Srednjega vzhoda in Afrike proti Evropski uniji. Medtem ko države ZB ne kažejo interesa za migrante in jih štejejo za problem EU, ta evropsko integracijo pogojuje z vzpostavitvijo struktur upravljanja z migracijami, podobnimi tistim v EU. Prenos prava EU pa povečuje tudi stopnjo kriminalizacije migracij, kar kaže na problematično vlogo EU in nacionalnih zakonodajalcev na ZB v razmerju do temeljnih pravic migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, pridržanje, kriminalizacija migracij, Evropska unija, Zahodni Balkan

Odzivanje Evropske unije (EU) na migracijske izzive presega ozemlje njenih držav članic. Prek pozunanjenja mejnega nadzora se preliva na ozemlje Zahodnega Balkana (ZB), ki ga preči ena najpomembnejših migracijskih poti s Srednjega vzhoda in Afrike proti Evropski uniji. Medtem ko države ZB ne kažejo interesa za migrante in jih štejejo za problem EU, ta evropsko integracijo pogojuje z vzpostavitvijo struktur upravljanja z migracijami, podobnimi tistim v EU. Prenos prava EU pa povečuje tudi stopnjo kriminalizacije migracij, kar kaže na problematično vlogo EU in nacionalnih zakonodajalcev na ZB v razmerju do temeljnih pravic migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, pridržanje, kriminalizacija migracij, Evropska unija, Zahodni Balkan

Danes, ko smo priča »multiplikaciji meja«, meje zasedajo nova področja. Članek se osredotoča na digitalne meje, ki v EU vznikajo z uporabo biometrične tehnologije, kar z oblikovanjem velikih biometričnih podatkovnih zbirk ustvarja novo vednost. Avtor v članku pokaže, kako s »tetoviranjem meja« na imigrantska telesa disciplinsko oblast nadomešča »hipna oblast«, nato pa odstre dileme, povezane s premikanjem meja, kar omogoča domnevno apolitična informacijska tehnologija. V zadnjem delu predstavi nove oblike škode, vključno s kršitvami človekovih pravic, in nastajajoče večplastno kazensko pravo, ukrojeno glede na »hierarhije državljanstva«.
KLJUČNE BESEDE: biometrični podatki, človekove pravice, informacijska tehnologija, kriminologija meje, velika podatkovna zbirka

Danes, ko smo priča »multiplikaciji meja«, meje zasedajo nova področja. Članek se osredotoča na digitalne meje, ki v EU vznikajo z uporabo biometrične tehnologije, kar z oblikovanjem velikih biometričnih podatkovnih zbirk ustvarja novo vednost. Avtor v članku pokaže, kako s »tetoviranjem meja« na imigrantska telesa disciplinsko oblast nadomešča »hipna oblast«, nato pa odstre dileme, povezane s premikanjem meja, kar omogoča domnevno apolitična informacijska tehnologija. V zadnjem delu predstavi nove oblike škode, vključno s kršitvami človekovih pravic, in nastajajoče večplastno kazensko pravo, ukrojeno glede na »hierarhije državljanstva«.
KLJUČNE BESEDE: biometrični podatki, človekove pravice, informacijska tehnologija, kriminologija meje, velika podatkovna zbirka

Avtorja se uvodoma ukvarjata z vprašanjem »tujosti«, ki se pojavlja v več intenzitetah: državljanstvo posameznika je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na njegovo družbeno sprejemanje ali zavračanje. Po pregledu stanja v evropskih zaporih avtorja v osrednjem delu analizirata položaj tujcev v slovenskem kazenskopravnem sistemu, kjer je mogoče zaznati zaostrovanje pri obravnavi tujcev – več obsodb in več tujcev v zaporih v zadnjih letih. Temu nasprotne rezultate pa pokaže podrobnejši pregled kaznivega dejanja umora (in uboja), v katerem avtorja ugotavljata, da je kaznovanje tujcev celo manj punitivno kot kaznovanje domačih državljanov in za to ponudita nekaj morebitnih razlag.
KLJUČNE BESEDE: tujci, zapor, kazenskopravni sistem, sodišče, kaznovanje

Avtorja se uvodoma ukvarjata z vprašanjem »tujosti«, ki se pojavlja v več intenzitetah: državljanstvo posameznika je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na njegovo družbeno sprejemanje ali zavračanje. Po pregledu stanja v evropskih zaporih avtorja v osrednjem delu analizirata položaj tujcev v slovenskem kazenskopravnem sistemu, kjer je mogoče zaznati zaostrovanje pri obravnavi tujcev – več obsodb in več tujcev v zaporih v zadnjih letih. Temu nasprotne rezultate pa pokaže podrobnejši pregled kaznivega dejanja umora (in uboja), v katerem avtorja ugotavljata, da je kaznovanje tujcev celo manj punitivno kot kaznovanje domačih državljanov in za to ponudita nekaj morebitnih razlag.
KLJUČNE BESEDE: tujci, zapor, kazenskopravni sistem, sodišče, kaznovanje