Avtor v članku obravnava poseljevanje Koprskega okraja po drugi svetovni vojni. V prvih povojnih letih so se na Koprsko iz notranjosti Slovenije večinoma priseljevali strokovni in politični kadri, v poznejšem obdobju pa so se priseljenci zaposlovali kot industrijski delavci. Po avtorjevi hipotezi so komunistične oblasti načrtno spodbujale priseljevanje samo v prvem obdobju, pozneje pa so ti procesi potekali precej bolj spontano.
KLJUČNE BESEDE: priseljevanje, nacionalno vprašanje, Zveza komunistov Slovenije, Primorska, slovenska Istra, Izola, Koper

Avtor v članku obravnava poseljevanje Koprskega okraja po drugi svetovni vojni. V prvih povojnih letih so se na Koprsko iz notranjosti Slovenije večinoma priseljevali strokovni in politični kadri, v poznejšem obdobju pa so se priseljenci zaposlovali kot industrijski delavci. Po avtorjevi hipotezi so komunistične oblasti načrtno spodbujale priseljevanje samo v prvem obdobju, pozneje pa so ti procesi potekali precej bolj spontano.
KLJUČNE BESEDE: priseljevanje, nacionalno vprašanje, Zveza komunistov Slovenije, Primorska, slovenska Istra, Izola, Koper

Besedilo ponuja pregled vprašljivega demografskega umovanja migracij in mobilnosti, ki še vedno vztraja pri ideji nacionalnega prebivalstva kot zaprtega in zamejenega sistema. Čeprav je svobodno gibanje ljudi med temeljnimi načeli Evropske unije, je njihova mobilnost selektivna in na različne načine omejena. Na podlagi izbranih raziskav delovne mobilnosti in delovnih migracij v Evropski uniji avtorici potrjujeta, da delovne mobilnosti in migracije politike še vedno razporejajo kot bolj ali manj upravičene do gibanja čez meje nacionalnih držav Evropske unije. 
KLJUČNE BESEDE: delovna mobilnost, delovne migracije, demografsko umovanje, nacionalno prebivalstvo, Evropska unija

Besedilo ponuja pregled vprašljivega demografskega umovanja migracij in mobilnosti, ki še vedno vztraja pri ideji nacionalnega prebivalstva kot zaprtega in zamejenega sistema. Čeprav je svobodno gibanje ljudi med temeljnimi načeli Evropske unije, je njihova mobilnost selektivna in na različne načine omejena. Na podlagi izbranih raziskav delovne mobilnosti in delovnih migracij v Evropski uniji avtorici potrjujeta, da delovne mobilnosti in migracije politike še vedno razporejajo kot bolj ali manj upravičene do gibanja čez meje nacionalnih držav Evropske unije. 
KLJUČNE BESEDE: delovna mobilnost, delovne migracije, demografsko umovanje, nacionalno prebivalstvo, Evropska unija

Članek je rezultat obsežnejšega raziskovalnega projekta, katerega cilj je bila analiza družbenega konstrukta možatosti bangladeških migrantov v Italijo. Konkretno gre za izkušnjo združevanja družine na primeru migrantov iz Bangladeša in njihovih žena. Avtor v začetnem delu s pomočjo nekaterih bourdieujevskih konceptov analizira pomen združitve družine, ki je za migrante temeljni akt inštituta odrasle moškosti. V nadaljevanju proučuje pomen te izkušnje za očete in taste migrantov, ki živijo v Bangladešu, kakor tudi njen vpliv na pojmovanje moškosti v skladu z njihovim privzgojenim habitusom in družbenim položajem. 
KLJUČNE BESEDE: moškost migrantov, združitev družine, bangladeška diaspora, Italija, transnacionalnost

Članek je rezultat obsežnejšega raziskovalnega projekta, katerega cilj je bila analiza družbenega konstrukta možatosti bangladeških migrantov v Italijo. Konkretno gre za izkušnjo združevanja družine na primeru migrantov iz Bangladeša in njihovih žena. Avtor v začetnem delu s pomočjo nekaterih bourdieujevskih konceptov analizira pomen združitve družine, ki je za migrante temeljni akt inštituta odrasle moškosti. V nadaljevanju proučuje pomen te izkušnje za očete in taste migrantov, ki živijo v Bangladešu, kakor tudi njen vpliv na pojmovanje moškosti v skladu z njihovim privzgojenim habitusom in družbenim položajem. 
KLJUČNE BESEDE: moškost migrantov, združitev družine, bangladeška diaspora, Italija, transnacionalnost

Članek je zasnovan krožno. Pot začne s predstavitvijo v obsežnem družinskem arhivu zbranih pisem, ki jih je slovenska misijonarka sr. Konradina v prvi polovici prejšnjega stoletja pošiljala svoji družini v Slovenijo. V nadaljevanju predstavi nekatere zgodovinske okoliščine, pomembne za razumevanje kvalitativnih metodoloških pristopov, ponudi pa tudi vpogled v različne plasti, pomembne pri analizi pisem (materialni aspekt, vprašanje obsega, vsebinska analiza, etnografski kontekst itd.). V zaključku se vrne na svoje izhodišče in osvetli akterko samo, slovensko misijonarko v Indiji, ki je v okviru različnih hierarhij, diskurzov in odnosov svojim domačim pošiljala pisma. 
KLJUČNE BESEDE: dediščina slovenskih misijonark, življenjske zgodbe, pisma, Indija, ženske migracije

Članek je zasnovan krožno. Pot začne s predstavitvijo v obsežnem družinskem arhivu zbranih pisem, ki jih je slovenska misijonarka sr. Konradina v prvi polovici prejšnjega stoletja pošiljala svoji družini v Slovenijo. V nadaljevanju predstavi nekatere zgodovinske okoliščine, pomembne za razumevanje kvalitativnih metodoloških pristopov, ponudi pa tudi vpogled v različne plasti, pomembne pri analizi pisem (materialni aspekt, vprašanje obsega, vsebinska analiza, etnografski kontekst itd.). V zaključku se vrne na svoje izhodišče in osvetli akterko samo, slovensko misijonarko v Indiji, ki je v okviru različnih hierarhij, diskurzov in odnosov svojim domačim pošiljala pisma. 
KLJUČNE BESEDE: dediščina slovenskih misijonark, življenjske zgodbe, pisma, Indija, ženske migracije

Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.
KLJUČNE BESEDE: legitimiteta, pisanje, pripoved, reifikacija, kolektivni spomin

Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.
KLJUČNE BESEDE: legitimiteta, pisanje, pripoved, reifikacija, kolektivni spomin