Avtor v besedilu odgovarja na vprašanje, kako je o slovenski koloniji v makedonski Bistrenici pisalo slovensko časopisje v letih 1930–1940, v času, ko je bilo narodno vprašanje eno osrednjih vprašanj slovenske politike in kulture, kar se je odražalo tudi v pisanju ideološko polariziranega časopisja. Liberalnemu taboru naklonjeno časopisje, ki je vztrajalo pri jugoslovanstvu in centralizmu, je o koloniji večinoma pisalo naklonjeno, katoliškemu taboru naklonjeno časopisje, ki je zagovarjalo avtonomistično stališče, pa je bilo do kolonije bolj zadržano ali celo nenaklonjeno. V tridesetih letih so se pojavili tudi časopisi novih političnih in ideoloških gibanj, ki so v pisanje o koloniji vnesli drugačen ton.
KLJUČNE BESEDE: kolonialisti, časopisje, Kraljevina Jugoslavija, Bistrenica, narodnost

Avtor v besedilu odgovarja na vprašanje, kako je o slovenski koloniji v makedonski Bistrenici pisalo slovensko časopisje v letih 1930–1940, v času, ko je bilo narodno vprašanje eno osrednjih vprašanj slovenske politike in kulture, kar se je odražalo tudi v pisanju ideološko polariziranega časopisja. Liberalnemu taboru naklonjeno časopisje, ki je vztrajalo pri jugoslovanstvu in centralizmu, je o koloniji večinoma pisalo naklonjeno, katoliškemu taboru naklonjeno časopisje, ki je zagovarjalo avtonomistično stališče, pa je bilo do kolonije bolj zadržano ali celo nenaklonjeno. V tridesetih letih so se pojavili tudi časopisi novih političnih in ideoloških gibanj, ki so v pisanje o koloniji vnesli drugačen ton.
KLJUČNE BESEDE: kolonialisti, časopisje, Kraljevina Jugoslavija, Bistrenica, narodnost

Namen prispevka je osvežiti spomin na čas intenzivnega (globalnega) pojava bega možganov, na njegove tematizacije v izbranih raziskavah in na položaj v Sloveniji v obdobju od konca petdesetih let do začetka devetdesetih let 20. stoletja, to je do slovenske osamosvojitve. V prvem delu prispevka avtorica teoretsko tematizira različne pojme in njihove opredelitve, v drugem delu pa prikaz samega pojava osvetli s preglednimi podatki, ki kažejo vpetost Slovenije v takratno širšo svetovno dinamiko. V zaključku poudari, da je za razumevanje pojava v vseh njegovih razsežnostih ključno razumevanje širšega konteksta.
KLJUČNE BESEDE: beg možganov, odliv veščin, migracija visokokvalificiranih in usposobljenih kadrov, migracija

Namen prispevka je osvežiti spomin na čas intenzivnega (globalnega) pojava bega možganov, na njegove tematizacije v izbranih raziskavah in na položaj v Sloveniji v obdobju od konca petdesetih let do začetka devetdesetih let 20. stoletja, to je do slovenske osamosvojitve. V prvem delu prispevka avtorica teoretsko tematizira različne pojme in njihove opredelitve, v drugem delu pa prikaz samega pojava osvetli s preglednimi podatki, ki kažejo vpetost Slovenije v takratno širšo svetovno dinamiko. V zaključku poudari, da je za razumevanje pojava v vseh njegovih razsežnostih ključno razumevanje širšega konteksta.
KLJUČNE BESEDE: beg možganov, odliv veščin, migracija visokokvalificiranih in usposobljenih kadrov, migracija

Prispevek prinaša analizo mehanizmov izključevanja kitajskih migrantov med pandemijo covida-19. Avtorica najprej pokaže na značilnosti izključevanj in diskriminacije, s katerimi so se soočili kitajski migranti po izbruhu virusa tako v državah priselitve, v transnacionalni skupnosti in tudi ob povratku v državo izvora, kot tudi odzive na tovrstna dejanja med migranti. Avtorica ugotavlja, da so prav vsem oblikam izključevanja podložene specifične predstave o mobilnosti ter da je učinek tovrstnih izključevanj med drugim tudi reinterpretacija razmerja med dvojico »migrant – državljan«.
KLJUČNE BESEDE: kitajske migracije, covid-19, pandemija, diskriminacija, rasizem

Prispevek prinaša analizo mehanizmov izključevanja kitajskih migrantov med pandemijo covida-19. Avtorica najprej pokaže na značilnosti izključevanj in diskriminacije, s katerimi so se soočili kitajski migranti po izbruhu virusa tako v državah priselitve, v transnacionalni skupnosti in tudi ob povratku v državo izvora, kot tudi odzive na tovrstna dejanja med migranti. Avtorica ugotavlja, da so prav vsem oblikam izključevanja podložene specifične predstave o mobilnosti ter da je učinek tovrstnih izključevanj med drugim tudi reinterpretacija razmerja med dvojico »migrant – državljan«.
KLJUČNE BESEDE: kitajske migracije, covid-19, pandemija, diskriminacija, rasizem

Analiza rabe urbanega prostora pri integraciji mladih priseljencev postaja raziskovalno področje z velikim potencialom za implementacijo integracijskih politik in oblikovanje urbanega prostora. Trenutne raziskave tega področja se v Nemčiji osredotočajo na velika mesta, pričujoča študija pa prinaša vpogled v kontekst srednje velikega mesta. V njej se avtorici sprašujeta, kako mlajši odrasli priseljenci sodelujejo v javnih prostorih Oldenburga. Rezultati petih intervjujev kažejo, da je mestno središče povezano predvsem s potrošništvom in socialnimi stiki v poljavnih prostorih. Udeleženci ankete le redko uporabljajo javne mestne prostore; ljubše so jim zelene parkovne površine na obrobju mesta. 
KLJUČNE BESEDE: participacija, javni prostor, mladi priseljenci, srednje veliko mesto, zelene površine

Analiza rabe urbanega prostora pri integraciji mladih priseljencev postaja raziskovalno področje z velikim potencialom za implementacijo integracijskih politik in oblikovanje urbanega prostora. Trenutne raziskave tega področja se v Nemčiji osredotočajo na velika mesta, pričujoča študija pa prinaša vpogled v kontekst srednje velikega mesta. V njej se avtorici sprašujeta, kako mlajši odrasli priseljenci sodelujejo v javnih prostorih Oldenburga. Rezultati petih intervjujev kažejo, da je mestno središče povezano predvsem s potrošništvom in socialnimi stiki v poljavnih prostorih. Udeleženci ankete le redko uporabljajo javne mestne prostore; ljubše so jim zelene parkovne površine na obrobju mesta. 
KLJUČNE BESEDE: participacija, javni prostor, mladi priseljenci, srednje veliko mesto, zelene površine

Da bi dobila vpogled v uporabo storitev socialnih omrežij (SSO) med različnimi fazami migracijskega procesa, sta avtorja pregledala spletne skupine na Facebooku (N = 270) in izvedla anketo med slovenskimi migranti (N = 629). SSO pomagajo migrantom vzpostaviti nova razmerja z migranti v namembni državi, kar jim lahko pomaga med spoprijemanjem z obdobji osamljenosti v postmigrantski fazi. Spletne skupine so pomemben vir informacij o destinaciji in pomagajo pri informiranemu odločanju v predmigrantski fazi. Migranti imajo v postmigrantski fazi manjše skrbi glede zasebnosti in zaznavajo višjo regulativno zaščito svoje zasebnosti kot v ustaljeni fazi.
KLJUČNE BESEDE: socialna omrežja, Facebook, migranti

Da bi dobila vpogled v uporabo storitev socialnih omrežij (SSO) med različnimi fazami migracijskega procesa, sta avtorja pregledala spletne skupine na Facebooku (N = 270) in izvedla anketo med slovenskimi migranti (N = 629). SSO pomagajo migrantom vzpostaviti nova razmerja z migranti v namembni državi, kar jim lahko pomaga med spoprijemanjem z obdobji osamljenosti v postmigrantski fazi. Spletne skupine so pomemben vir informacij o destinaciji in pomagajo pri informiranemu odločanju v predmigrantski fazi. Migranti imajo v postmigrantski fazi manjše skrbi glede zasebnosti in zaznavajo višjo regulativno zaščito svoje zasebnosti kot v ustaljeni fazi.
KLJUČNE BESEDE: socialna omrežja, Facebook, migranti