Slovensko zgodovinopisje je zgodovino otrok in otroštva v veliki meri zapostavilo. Prezrtje se zdi neutemeljeno, saj življenja mladih ponujajo dragocen in pogosto alternativen vpogled v različna obdobja slovenske zgodovine. Avtorica sintetizira fenomen medvojnega izganjanja Slovencev v sosednje države in ga prikazuje skozi otroške izkušnje. Raziskava o otroških izkušnjah vojne in izgonov obenem zrcali medvojno migracijsko dinamiko in njene posledice v slovenskem prostoru. Prispevek o otroških izkušnjah izgnanstva je umeščen v socialno-zgodovinski prikaz druge svetovne vojne. Metodološko prepleta klasično zgodovinsko metodo z metodo ustne zgodovine; temelji na relevantni zgodovinski literaturi, analizi spominskih gradiv, ki je nastajala celotno povojno obdobje, in nekaterih ustnih pričevanj, pridobljenih v zadnjih letih.
KLJUČNE BESEDE: otroštvo, izgnanci, druga svetovna vojna, pričevanja, spomini

Slovensko zgodovinopisje je zgodovino otrok in otroštva v veliki meri zapostavilo. Prezrtje se zdi neutemeljeno, saj življenja mladih ponujajo dragocen in pogosto alternativen vpogled v različna obdobja slovenske zgodovine. Avtorica sintetizira fenomen medvojnega izganjanja Slovencev v sosednje države in ga prikazuje skozi otroške izkušnje. Raziskava o otroških izkušnjah vojne in izgonov obenem zrcali medvojno migracijsko dinamiko in njene posledice v slovenskem prostoru. Prispevek o otroških izkušnjah izgnanstva je umeščen v socialno-zgodovinski prikaz druge svetovne vojne. Metodološko prepleta klasično zgodovinsko metodo z metodo ustne zgodovine; temelji na relevantni zgodovinski literaturi, analizi spominskih gradiv, ki je nastajala celotno povojno obdobje, in nekaterih ustnih pričevanj, pridobljenih v zadnjih letih.
KLJUČNE BESEDE: otroštvo, izgnanci, druga svetovna vojna, pričevanja, spomini

V prispevku avtorica predstavi migracije otrok aleksandrink in pri tem poudari migracije v obdobju od 30. do 60. let 20. stoletja. Predstavi glavne tokove migracij otrok iz Goriške in iz Egipta, starost otrok migrantov in poglavitne razloge za njihove migracije. Migracije otrok aleksandrink umešča v družinski kontekst, postavi pa jih tudi v širši ekonomski in politični okvir dogajanja v prvi polovici 20. stoletja v navedenem geografskem prostoru. V ozadju migracij aleksandrink so potekale številne selitve njihovih otrok, zato nudi članek vpogled v do sedaj morda malo manj znano plat selitev Slovenk in Slovencev v Egipt in iz njega.
KLJUČNE BESEDE: migracije, otroci, aleksandrinke, transnacionalne migracije, Goriška, Egipt, migracije iz Egipta

V prispevku avtorica predstavi migracije otrok aleksandrink in pri tem poudari migracije v obdobju od 30. do 60. let 20. stoletja. Predstavi glavne tokove migracij otrok iz Goriške in iz Egipta, starost otrok migrantov in poglavitne razloge za njihove migracije. Migracije otrok aleksandrink umešča v družinski kontekst, postavi pa jih tudi v širši ekonomski in politični okvir dogajanja v prvi polovici 20. stoletja v navedenem geografskem prostoru. V ozadju migracij aleksandrink so potekale številne selitve njihovih otrok, zato nudi članek vpogled v do sedaj morda malo manj znano plat selitev Slovenk in Slovencev v Egipt in iz njega.
KLJUČNE BESEDE: migracije, otroci, aleksandrinke, transnacionalne migracije, Goriška, Egipt, migracije iz Egipta

Otroci so bili kot del selitvene populacije v senci odraslih. V medvojnem obdobju spremljamo skrb Cerkve in države za njihovo stanje v tujini, predvsem otrok slovenskih izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Le malo otrok je obiskovalo dopolnilni pouk slovenskega jezika, kjer so se z njimi ukvarjali maloštevilni izseljenski duhovniki in učitelji. Živahno je bilo dopisovanje med izseljenskimi otroki in vrstniki v domovini. Srečevali so se tudi med počitnicami, ki so jih preživeli v domovini. V izseljenstvu so bili otroci aktivni del javnih izseljenskih prireditev. Kljub vsem naporom za ohranitev njihove narodne identitete se je proces asimilacije poglabljal kot posledica obiskovanja obveznih šol v priseljenskih državah. Iz otroštva je ohranjenih le malo osebnih pričevanj. Njihovo občutenje in doživljanje se je odražalo v pesmih, ki so z otroško govorico prihajali izpod peres odraslih, npr. v Izseljenski čitanki (1941).
KLJUČNE BESEDE: asimilacija šolske mladine, izseljenski učitelji, stiki z domovino, počitnice v domovini, pisemski stiki otrok

Otroci so bili kot del selitvene populacije v senci odraslih. V medvojnem obdobju spremljamo skrb Cerkve in države za njihovo stanje v tujini, predvsem otrok slovenskih izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Le malo otrok je obiskovalo dopolnilni pouk slovenskega jezika, kjer so se z njimi ukvarjali maloštevilni izseljenski duhovniki in učitelji. Živahno je bilo dopisovanje med izseljenskimi otroki in vrstniki v domovini. Srečevali so se tudi med počitnicami, ki so jih preživeli v domovini. V izseljenstvu so bili otroci aktivni del javnih izseljenskih prireditev. Kljub vsem naporom za ohranitev njihove narodne identitete se je proces asimilacije poglabljal kot posledica obiskovanja obveznih šol v priseljenskih državah. Iz otroštva je ohranjenih le malo osebnih pričevanj. Njihovo občutenje in doživljanje se je odražalo v pesmih, ki so z otroško govorico prihajali izpod peres odraslih, npr. v Izseljenski čitanki (1941).
KLJUČNE BESEDE: asimilacija šolske mladine, izseljenski učitelji, stiki z domovino, počitnice v domovini, pisemski stiki otrok

Raziskava dokazuje udeležbo otrok in mladih potomcev slovenskih izseljencev na internetu in raziskuje na trenutke izredno bogato komunikacijo med njimi. Ta poteka mimo nacionalnih meja ter se osredotoča na številne kulturne prakse, ki jim lahko pripišemo transnacionalni značaj. Te nove povezave imajo tudi to prednost, da niso neposredno kontrolirane ali pod vplivom staršev, sorodnikov in okolice, kar omogoča še večjo svobodo in gibljivost pri oblikovanju njihovih identitet.
KLJUČNE BESEDE: otroci, mladi, etničnost, identitete, internet, transnacionalizem.

Raziskava dokazuje udeležbo otrok in mladih potomcev slovenskih izseljencev na internetu in raziskuje na trenutke izredno bogato komunikacijo med njimi. Ta poteka mimo nacionalnih meja ter se osredotoča na številne kulturne prakse, ki jim lahko pripišemo transnacionalni značaj. Te nove povezave imajo tudi to prednost, da niso neposredno kontrolirane ali pod vplivom staršev, sorodnikov in okolice, kar omogoča še večjo svobodo in gibljivost pri oblikovanju njihovih identitet.
KLJUČNE BESEDE: otroci, mladi, etničnost, identitete, internet, transnacionalizem.

V prispevku avtorica obravnava različne vidike otroštva in vplive na otroštvo, kot se odražajo v književnih delih šestdeseterice slovenskih izseljenskih pisateljev. Vprašanja, ki jo še zlasti zanimajo, so, kako je slovenska izseljenska književnost slikala izseljenskim otrokom otroštvo v stari domovini in življenje v novi domovini, kaj so izseljenski otroci dejansko doživljali v krogu družine in kaj zunaj njega v različnih obdobjih slovenskega izseljenstva in kako je vse to vplivalo na njihov pogled na svet, še zlasti pa na specifične značilnosti medgeneracijskega prepada v izseljenstvu. Avtorica primerja nekatere tematske značilnosti slovenskega izseljenskega leposlovja s podobnimi prvinami v delih priseljenskih avtorjev v Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: slovenska izseljenska književnost, otroštvo, idealiziranje domovine, nostalgija, medgeneracijski prepad

V prispevku avtorica obravnava različne vidike otroštva in vplive na otroštvo, kot se odražajo v književnih delih šestdeseterice slovenskih izseljenskih pisateljev. Vprašanja, ki jo še zlasti zanimajo, so, kako je slovenska izseljenska književnost slikala izseljenskim otrokom otroštvo v stari domovini in življenje v novi domovini, kaj so izseljenski otroci dejansko doživljali v krogu družine in kaj zunaj njega v različnih obdobjih slovenskega izseljenstva in kako je vse to vplivalo na njihov pogled na svet, še zlasti pa na specifične značilnosti medgeneracijskega prepada v izseljenstvu. Avtorica primerja nekatere tematske značilnosti slovenskega izseljenskega leposlovja s podobnimi prvinami v delih priseljenskih avtorjev v Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: slovenska izseljenska književnost, otroštvo, idealiziranje domovine, nostalgija, medgeneracijski prepad