Članek analizira vlogo kranjske klobase v vsakdanjem nacionalizmu med slovenskimi izseljenci v ZDA v obdobju 1919–1945. Članek raziskuje, kako se narod reproducira z vsakdanjimi praksami, navadami in načini bivanja, ter se pri tem opira predvsem na koncept vsakdanjega nacionalizma (angl. everyday nationalism). Teza besedila je, da nacionalizem ni le produkt institucionalnega delovanja, temveč se reproducira tudi izven uradnih, formalnih, institucionalnih in instrumentalnih okvirjev, na ravni večinoma nereflektiranih vsakodnevnih praks. Članek temelji na analizi besedil, v katerih se pojavi besedna zveza »kranjska klobasa«, v osrednjih slovenskih izseljenskih časopisih v ZDA v obdobju 1919–1945.
Ključne besede: vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, časopisje, kranjska klobasa

Članek analizira vlogo kranjske klobase v vsakdanjem nacionalizmu med slovenskimi izseljenci v ZDA v obdobju 1919–1945. Članek raziskuje, kako se narod reproducira z vsakdanjimi praksami, navadami in načini bivanja, ter se pri tem opira predvsem na koncept vsakdanjega nacionalizma (angl. everyday nationalism). Teza besedila je, da nacionalizem ni le produkt institucionalnega delovanja, temveč se reproducira tudi izven uradnih, formalnih, institucionalnih in instrumentalnih okvirjev, na ravni večinoma nereflektiranih vsakodnevnih praks. Članek temelji na analizi besedil, v katerih se pojavi besedna zveza »kranjska klobasa«, v osrednjih slovenskih izseljenskih časopisih v ZDA v obdobju 1919–1945.
Ključne besede: vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, časopisje, kranjska klobasa

Članek analizira vlogo slovenskih služkinj, večinoma priseljenk iz slovenskega okoliškega bazena in bližnjih avstrijskih dežel, ob popisu prebivalstva leta 1910 v Trstu. Osredotoča se na njihovo avtonomno ravnanje glede na odvisni položaj znotraj gospodinjstev ter pritiske javnosti oz. slovenskih in italijanskih nacionalnih elit v mestu. Raziskava ob pomoči javnega diskurza, arhivskega gradiva in kvantitativne analize vzorca popisnih pol cenzusa sintetizira zlasti pomen podatkov, kot sta občevalni jezik in kraj izvora služkinj, in jih interpretativno umešča v kontekst (nacionalne) identitete.
Ključne besede: slovenske služkinje, priseljenke, (nacionalna) identiteta, nacionalne elite, cenzus 1910, Trst/Trieste

Članek analizira vlogo slovenskih služkinj, večinoma priseljenk iz slovenskega okoliškega bazena in bližnjih avstrijskih dežel, ob popisu prebivalstva leta 1910 v Trstu. Osredotoča se na njihovo avtonomno ravnanje glede na odvisni položaj znotraj gospodinjstev ter pritiske javnosti oz. slovenskih in italijanskih nacionalnih elit v mestu. Raziskava ob pomoči javnega diskurza, arhivskega gradiva in kvantitativne analize vzorca popisnih pol cenzusa sintetizira zlasti pomen podatkov, kot sta občevalni jezik in kraj izvora služkinj, in jih interpretativno umešča v kontekst (nacionalne) identitete.
Ključne besede: slovenske služkinje, priseljenke, (nacionalna) identiteta, nacionalne elite, cenzus 1910, Trst/Trieste

Članek obravnava percepcije staranja med starejšimi migranti v pokrajini Nevsehir v Turčiji. Avtor raziskuje, kako družbenoekonomski in kulturni dejavniki ter status tranzitnih migrantov vplivajo na njihovo dojemanje staranja. V študiji je bil za izvedbo poglobljenih intervjujev uporabljen delno strukturiran vprašalnik. Kot kažejo rezultati, je plačna diskriminacija zaradi pomanjkanja uradnih delovnih dovoljenj za iranske migrante pomemben dejavnik vpliva na percepcije anketirancev o staranju. Študija poleg tega proučuje, kako status tranzitnih migrantov in negotovost glede njihovega bivanja v Turčiji omejujeta socialne mreže starejših iranskih migrantov ter njihov dostop do socialne zaščite, kar močno vpliva na njihove percepcije staranja.
Ključne besede: percepcije, starejši iranski migranti, tranzitni migranti, Turčija

Članek obravnava percepcije staranja med starejšimi migranti v pokrajini Nevsehir v Turčiji. Avtor raziskuje, kako družbenoekonomski in kulturni dejavniki ter status tranzitnih migrantov vplivajo na njihovo dojemanje staranja. V študiji je bil za izvedbo poglobljenih intervjujev uporabljen delno strukturiran vprašalnik. Kot kažejo rezultati, je plačna diskriminacija zaradi pomanjkanja uradnih delovnih dovoljenj za iranske migrante pomemben dejavnik vpliva na percepcije anketirancev o staranju. Študija poleg tega proučuje, kako status tranzitnih migrantov in negotovost glede njihovega bivanja v Turčiji omejujeta socialne mreže starejših iranskih migrantov ter njihov dostop do socialne zaščite, kar močno vpliva na njihove percepcije staranja.
Ključne besede: percepcije, starejši iranski migranti, tranzitni migranti, Turčija

Članek predstavlja odziv skupnega zastopništva izgnancev hladne vojne (znanega pod imenom Assembly of Captive European Nations, ACEN – Skupščina evropskih narodov v ujetništvu) na kampanjo repatriacije, ki jo je Moskva izvedla leta 1955. V središče pozornosti postavlja politične dejavnosti izgnancev, ki so jih podpirale ZDA pod okriljem Odbora svobodne Evrope (angl. Free Europe Committee). Leto 1955 je zanimivo obdobje, ko sta glavna nasprotnika hladne vojne uporabljala migracije kot orodje za uresničevanje svojih političnih ciljev. Članek na poljskem primeru obravnava dejavnosti političnih izgnancev v kontekstu ameriških programov za pridobitev prebežnikov iz sovjetskega bloka in odgovora Washingtona na sovjetsko kampanjo demoralizacije ubežnikov.
Ključne besede: kampanja repatriacije, hladna vojna, politični izgnanci, Skupščina evropskih narodov v ujetništvu

Članek predstavlja odziv skupnega zastopništva izgnancev hladne vojne (znanega pod imenom Assembly of Captive European Nations, ACEN – Skupščina evropskih narodov v ujetništvu) na kampanjo repatriacije, ki jo je Moskva izvedla leta 1955. V središče pozornosti postavlja politične dejavnosti izgnancev, ki so jih podpirale ZDA pod okriljem Odbora svobodne Evrope (angl. Free Europe Committee). Leto 1955 je zanimivo obdobje, ko sta glavna nasprotnika hladne vojne uporabljala migracije kot orodje za uresničevanje svojih političnih ciljev. Članek na poljskem primeru obravnava dejavnosti političnih izgnancev v kontekstu ameriških programov za pridobitev prebežnikov iz sovjetskega bloka in odgovora Washingtona na sovjetsko kampanjo demoralizacije ubežnikov.
Ključne besede: kampanja repatriacije, hladna vojna, politični izgnanci, Skupščina evropskih narodov v ujetništvu

Članek se ukvarja z različnimi vidiki humanitarnega angažmaja jugoslovanskih priseljencev v ZDA med drugo svetovno vojno. Poleg tega si članek prizadeva predstaviti določene politične, ideološke in etničnonacionalne poglede, kot so se razkrivali skozi proces organiziranja, sodelovanja in angažmaja v humanitarnih akcijah. V članku so predstavljene aktivnosti Združenega odbora južnih Slovanov Amerike, organizacije, ki si je prizadevala za pošiljanje pomoči porušeni domovini. Posveča se tudi vprašanju natovarjanja jugoslovanske ladje s humanitarno pomočjo partizanom in civilistom v osvobojenih delih Jugoslavije.
Ključne besede: Združeni odbor južnih Slovanov Amerike, Vojni fond pomoči Američanov južnoslovanskega porekla, jugoslovansko priseljenstvo, humanitarna pomoč

Članek se ukvarja z različnimi vidiki humanitarnega angažmaja jugoslovanskih priseljencev v ZDA med drugo svetovno vojno. Poleg tega si članek prizadeva predstaviti določene politične, ideološke in etničnonacionalne poglede, kot so se razkrivali skozi proces organiziranja, sodelovanja in angažmaja v humanitarnih akcijah. V članku so predstavljene aktivnosti Združenega odbora južnih Slovanov Amerike, organizacije, ki si je prizadevala za pošiljanje pomoči porušeni domovini. Posveča se tudi vprašanju natovarjanja jugoslovanske ladje s humanitarno pomočjo partizanom in civilistom v osvobojenih delih Jugoslavije.
Ključne besede: Združeni odbor južnih Slovanov Amerike, Vojni fond pomoči Američanov južnoslovanskega porekla, jugoslovansko priseljenstvo, humanitarna pomoč