IZVLEČEK
Prekmurski izseljenci so 1920 začeli z dramsko dejavnostjo v svojem Slovenskem društvu. Velik odmev med obema svetovnima vojnama je imela igra Rdeče jabolko. Dela so pisali, prevajali in režirali slovenski kulturniki, med njimi Aleksander Kardoš, Aleksander Polgar, Jožef Novak in drugi. Domači slovenski igralci so nastopali v svojem jeziku. Danes se dramska dejavnost odvija ob verskih praznikih v evangeličanski in katoliški cerkvi, vendar v angleščini.

IZVLEČEK
Prekmurski izseljenci so 1920 začeli z dramsko dejavnostjo v svojem Slovenskem društvu. Velik odmev med obema svetovnima vojnama je imela igra Rdeče jabolko. Dela so pisali, prevajali in režirali slovenski kulturniki, med njimi Aleksander Kardoš, Aleksander Polgar, Jožef Novak in drugi. Domači slovenski igralci so nastopali v svojem jeziku. Danes se dramska dejavnost odvija ob verskih praznikih v evangeličanski in katoliški cerkvi, vendar v angleščini.

IZVLEČEK
V ameriškem »melting potu« so slovenski priseljenci začutili potrebo po skupinski identifikacij. Gledališče je bilo eno od možnosti za določanje svojega položaja nasproti glavnemu toku ameriške kulture. Prve dramske predstave segajo v leto 1900, ko je Clevelandsko pevsko društvo »Sava« uprizorilo igro. Njim so sledila društva v Pensilvaniji, Wisconsinu, Illinoisu in drugje. V dvajsetih letih 20. stoletja so nekatera gledališča dosegla zavidljivo raven, zlasti gledališči »Ivan Cankar« in »Anton Verovšek« v Clevelandu.

IZVLEČEK
V ameriškem »melting potu« so slovenski priseljenci začutili potrebo po skupinski identifikacij. Gledališče je bilo eno od možnosti za določanje svojega položaja nasproti glavnemu toku ameriške kulture. Prve dramske predstave segajo v leto 1900, ko je Clevelandsko pevsko društvo »Sava« uprizorilo igro. Njim so sledila društva v Pensilvaniji, Wisconsinu, Illinoisu in drugje. V dvajsetih letih 20. stoletja so nekatera gledališča dosegla zavidljivo raven, zlasti gledališči »Ivan Cankar« in »Anton Verovšek« v Clevelandu.

IZVLEČEK
Slovensko emigrantsko revijo Meddobje sta leta 1954 ustanovila pisatelja in polemična komentatorja Ruda Jurčec in Zorko Simčič. Okrog pet desetletij je revija omogočala predvsem objavljanje prispevkov katoliškim intelektualcem, ki so leta 1945 zapustili domovino. Z njeno ustanovitvijo so bili dani temelji za razvoj krščanske kulturne tradicije, v nasprotju z izhajajočo literaturo v domovini, ki je bila indoktrinirana v komunističnem duhu.

IZVLEČEK
Slovensko emigrantsko revijo Meddobje sta leta 1954 ustanovila pisatelja in polemična komentatorja Ruda Jurčec in Zorko Simčič. Okrog pet desetletij je revija omogočala predvsem objavljanje prispevkov katoliškim intelektualcem, ki so leta 1945 zapustili domovino. Z njeno ustanovitvijo so bili dani temelji za razvoj krščanske kulturne tradicije, v nasprotju z izhajajočo literaturo v domovini, ki je bila indoktrinirana v komunističnem duhu.

IZVLEČEK
Izseljenski pisatelj ima idealno možnost, da pozitivno prispeva h kulturi svoje domovine na način, da deli v tujini pridobljeno znanje in modrost s svojimi rojaki. In obratno: novo okolje lahko obogati z vrednotami iz domače kulture. Avtorica se zavzema za spoštovanje slovenskih kulturnih vrednost in krepitev samozavesti. Opozarja pred nevarnostjo avtomatičnega prevzemanja tuje »učenosti«. Sklicuje se na etični imperativ v kulturi in umetnosti. Ustvarjalci naj delujejo iz ljubezni do ljudi v svojem etničnem krogu, iz ljubezni do stare in nove domovine in iz ljubezni do vseh ljudi na svetu.

IZVLEČEK
Izseljenski pisatelj ima idealno možnost, da pozitivno prispeva h kulturi svoje domovine na način, da deli v tujini pridobljeno znanje in modrost s svojimi rojaki. In obratno: novo okolje lahko obogati z vrednotami iz domače kulture. Avtorica se zavzema za spoštovanje slovenskih kulturnih vrednost in krepitev samozavesti. Opozarja pred nevarnostjo avtomatičnega prevzemanja tuje »učenosti«. Sklicuje se na etični imperativ v kulturi in umetnosti. Ustvarjalci naj delujejo iz ljubezni do ljudi v svojem etničnem krogu, iz ljubezni do stare in nove domovine in iz ljubezni do vseh ljudi na svetu.

IZVLEČEK
Vsebina razprave osvetljuje dva osnovna pogleda na izdajanje knjig v izseljensko-zdomskem okolju. Na eni strani, je to svojevrstni literarni užitek tako za avtorja (izpoved) kot za bralca. Na drugi strani, pa poleg leposlovnih del v zdomstvu izhajajo tudi knjige, ki imajo predvsem sporočilno-dokumentacijski namen. To dejstvo je še toliko bolj pomembno pri temah, ki osvetljujejo medvojno dogajanje (1941-1945), saj je bila povojna slovenska novejša zgodovina obravnavana povsem črno-belo in se nekatere »tabu teme« (npr. vračanje in poboj domobrancev), vse do srede sedemdesetih let skoraj niso obravnavale.

IZVLEČEK
Vsebina razprave osvetljuje dva osnovna pogleda na izdajanje knjig v izseljensko-zdomskem okolju. Na eni strani, je to svojevrstni literarni užitek tako za avtorja (izpoved) kot za bralca. Na drugi strani, pa poleg leposlovnih del v zdomstvu izhajajo tudi knjige, ki imajo predvsem sporočilno-dokumentacijski namen. To dejstvo je še toliko bolj pomembno pri temah, ki osvetljujejo medvojno dogajanje (1941-1945), saj je bila povojna slovenska novejša zgodovina obravnavana povsem črno-belo in se nekatere »tabu teme« (npr. vračanje in poboj domobrancev), vse do srede sedemdesetih let skoraj niso obravnavale.