IZVLEČEK
V tekstu so analizirane povezave med multikulturnostjo, brezposelnostjo in samozaposlenostjo na primeru Berlina in njegove turške etnične ekonomije. Pet značilnosti karakterizira turško delovno sfero: heterogenost, hibridnost, profesionalnost, internacionalizacija in interes države. Posledice teh značilnosti so si delno nasprotujoče. Na eni strani poudarjajo pomen koncepta ekonomije turške skupnosti. Na drugi strani pa se odkriva doslej nepoznano spoštovanje, cenjenost in popularnost turške etnične ekonomije. Omenjeno nasprotje je razumljeno kot nov dokaz pomena multikulturnosti v Nemčiji in odnosa Nemcev do priseljencev. Priznanje njihove prisotnosti v družbi je vodilo k visoki rasti samozaposlovanja, kar je ena od rešitev iz brezposelnosti in pot v integracijo. Posledica je ekonomska dimenzija multikulturalizma, torej ideologija, ki vsebuje etnični pluralizem kot pozitiven element. V zaključku je podana kritična analiza te ideologije.

IZVLEČEK
V tekstu so analizirane povezave med multikulturnostjo, brezposelnostjo in samozaposlenostjo na primeru Berlina in njegove turške etnične ekonomije. Pet značilnosti karakterizira turško delovno sfero: heterogenost, hibridnost, profesionalnost, internacionalizacija in interes države. Posledice teh značilnosti so si delno nasprotujoče. Na eni strani poudarjajo pomen koncepta ekonomije turške skupnosti. Na drugi strani pa se odkriva doslej nepoznano spoštovanje, cenjenost in popularnost turške etnične ekonomije. Omenjeno nasprotje je razumljeno kot nov dokaz pomena multikulturnosti v Nemčiji in odnosa Nemcev do priseljencev. Priznanje njihove prisotnosti v družbi je vodilo k visoki rasti samozaposlovanja, kar je ena od rešitev iz brezposelnosti in pot v integracijo. Posledica je ekonomska dimenzija multikulturalizma, torej ideologija, ki vsebuje etnični pluralizem kot pozitiven element. V zaključku je podana kritična analiza te ideologije.

IZVLEČEK
Svoboda gibanja ljudi je bila predmet razprav med EU in novimi potencialnimi članicami. Začasne delovne pogodbe za delavce iz Srednje in Vzhodne Evrope (CEE) so bile na voljo že vse od kasnih osemdesetih let. Ta ponudba odpira legalno pot v trg delovne sile držav EU za priseljence iz držav CEE v obdobju tranzicije. To poglavje raziskuje različne faktorje in procese, ki vplivajo na profesionalno vključevanje zdravstvenih delavcev iz Češke, Poljske v Veliki Britaniji in Nemčiji. Njihov sedanji in potencialni zaposlitveni položaj je obravnavan v odnosu na povpraševanje ter ponudbo za takšnimi zaposlitvami, legalni okvir tega trga dela, uvajanje v samo delo in proces reguliranja takšnih procesov ter profesionalno vlogo in delovno organizacijo v njem. V poglavju se napoveduje, da bo povpraševanje po specialni kvalifikaciji in visoki izobrazbi pri delu v mnogih državah EU lahko vodila v širitev zaposlitvenih priložnosti za priseljence iz držav CCE v naslednjih letih. Zagovarja se stališče večje konvergence pri izdajanju dovoljenj začasnih zaposlitev med državami članicami EU, v prid pridobivanja višje stopnje zaščite zaposlenih in pravičnejše obravnave začasnih priseljencev s takšnimi delovnimi dovoljenji.

IZVLEČEK
Svoboda gibanja ljudi je bila predmet razprav med EU in novimi potencialnimi članicami. Začasne delovne pogodbe za delavce iz Srednje in Vzhodne Evrope (CEE) so bile na voljo že vse od kasnih osemdesetih let. Ta ponudba odpira legalno pot v trg delovne sile držav EU za priseljence iz držav CEE v obdobju tranzicije. To poglavje raziskuje različne faktorje in procese, ki vplivajo na profesionalno vključevanje zdravstvenih delavcev iz Češke, Poljske v Veliki Britaniji in Nemčiji. Njihov sedanji in potencialni zaposlitveni položaj je obravnavan v odnosu na povpraševanje ter ponudbo za takšnimi zaposlitvami, legalni okvir tega trga dela, uvajanje v samo delo in proces reguliranja takšnih procesov ter profesionalno vlogo in delovno organizacijo v njem. V poglavju se napoveduje, da bo povpraševanje po specialni kvalifikaciji in visoki izobrazbi pri delu v mnogih državah EU lahko vodila v širitev zaposlitvenih priložnosti za priseljence iz držav CCE v naslednjih letih. Zagovarja se stališče večje konvergence pri izdajanju dovoljenj začasnih zaposlitev med državami članicami EU, v prid pridobivanja višje stopnje zaščite zaposlenih in pravičnejše obravnave začasnih priseljencev s takšnimi delovnimi dovoljenji.

IZVLEČEK
Avtor predstavlja razširjen in polemiziran francoski koncept socialne integracije priseljencev, ki ga imenuje “republikanski model integracije”. V modelu so vsebovane ideološke predpostavke družbene enakosti preko unitarnega pojmovanja univerzalističnega koncepta javne sfere življenja. Francija je ena od držav, ki ta model razvija in zagovarja, čeprav je polemika dokazovala njegove nekonzistentne značilnosti, predvsem v praksi. Avtor sledi dvema tokovoma sociološke diskusije v Franciji, ki težita spremeniti pojmovanja o državljanstvu in odnos do etnične raznolikosti. Cilj javnih in strokovnih diskusij na to temo je preseči nekatere republikanske vrednote, ki so ovira razvoju kulturnega pluralizma. Spremembe bi vladi omogočale, da bi lahko bolje stregla priznanju ali razlikovanju med državljanstvom ter etnično identifikacijo priseljencev glede na njihov izvor.

IZVLEČEK
Avtor predstavlja razširjen in polemiziran francoski koncept socialne integracije priseljencev, ki ga imenuje “republikanski model integracije”. V modelu so vsebovane ideološke predpostavke družbene enakosti preko unitarnega pojmovanja univerzalističnega koncepta javne sfere življenja. Francija je ena od držav, ki ta model razvija in zagovarja, čeprav je polemika dokazovala njegove nekonzistentne značilnosti, predvsem v praksi. Avtor sledi dvema tokovoma sociološke diskusije v Franciji, ki težita spremeniti pojmovanja o državljanstvu in odnos do etnične raznolikosti. Cilj javnih in strokovnih diskusij na to temo je preseči nekatere republikanske vrednote, ki so ovira razvoju kulturnega pluralizma. Spremembe bi vladi omogočale, da bi lahko bolje stregla priznanju ali razlikovanju med državljanstvom ter etnično identifikacijo priseljencev glede na njihov izvor.

IZVLEČEK
Mednarodne migracije postajajo eden ključnih problemov sodobnih integracijskih procesov EU. Države članice EU imajo različne migracijske politike in različne odnose do priseljencev in njihovih potomcev. Te razlike so ukoreninjene že v času liberalne politike šestdesetih let, še bolj pa so se krepile v sedemdesetih in osemdesetih letih, v obdobju po naftni krizi. Pri tem najbolj izstopa Švedska s svojo multikulturalno politiko. Razlike so opazne predvsem v odnosu do podedovanih skupinskih identifikacij (etničnost, rasa, spol). Kažejo se na ravni vsakdanjega življenja, v politični kulturi in politiki v ožjem pomenu besede. Slednje je povezano tudi s pogoji naturalizacije. Spol, rasa in etničnost lahko 'delujejo' medsebojno ločeno, v številnih kontekstih pa prihaja do njihovega prekrivanja in s tem do potenciranja intenzivnosti diskriminacije večinskega okolja v odnosu do nosilca 'izbranih kulturno/družbeno-političnih' znakov za tovrstno ločevanje med ljudmi. Iz tega sledi, da so ženske - priseljenke, pripadnice nezaželenih ras, ki znotraj tega prihajajo iz najbolj nezaželenih etničnih okolji, izpostavljene najhujši diskriminaciji.

IZVLEČEK
Mednarodne migracije postajajo eden ključnih problemov sodobnih integracijskih procesov EU. Države članice EU imajo različne migracijske politike in različne odnose do priseljencev in njihovih potomcev. Te razlike so ukoreninjene že v času liberalne politike šestdesetih let, še bolj pa so se krepile v sedemdesetih in osemdesetih letih, v obdobju po naftni krizi. Pri tem najbolj izstopa Švedska s svojo multikulturalno politiko. Razlike so opazne predvsem v odnosu do podedovanih skupinskih identifikacij (etničnost, rasa, spol). Kažejo se na ravni vsakdanjega življenja, v politični kulturi in politiki v ožjem pomenu besede. Slednje je povezano tudi s pogoji naturalizacije. Spol, rasa in etničnost lahko 'delujejo' medsebojno ločeno, v številnih kontekstih pa prihaja do njihovega prekrivanja in s tem do potenciranja intenzivnosti diskriminacije večinskega okolja v odnosu do nosilca 'izbranih kulturno/družbeno-političnih' znakov za tovrstno ločevanje med ljudmi. Iz tega sledi, da so ženske - priseljenke, pripadnice nezaželenih ras, ki znotraj tega prihajajo iz najbolj nezaželenih etničnih okolji, izpostavljene najhujši diskriminaciji.

IZVLEČEK
Prispevek raziskuje značilnosti povojna priseljevanja v zahodnoevropskih mestih. Obravnava se dotika razlik in podobnosti med različnimi evropskimi državami ter se loteva primerjav in vprašanj o tem, ali so evropski modeli prilagajanja priseljencev različni od tistih, ki so značilni za Združene države Amerike. Prispevek C. Peacha podaja splošen pregled migracijskih gibanj in nekaterih pojavov v nekoliko daljši zgodovinski in komparativni perspektivi.

IZVLEČEK
Prispevek raziskuje značilnosti povojna priseljevanja v zahodnoevropskih mestih. Obravnava se dotika razlik in podobnosti med različnimi evropskimi državami ter se loteva primerjav in vprašanj o tem, ali so evropski modeli prilagajanja priseljencev različni od tistih, ki so značilni za Združene države Amerike. Prispevek C. Peacha podaja splošen pregled migracijskih gibanj in nekaterih pojavov v nekoliko daljši zgodovinski in komparativni perspektivi.