IZVLEČEK
Prispevek obravnava, kako je Slovenska narodna podporna jednota skušala pritegniti in ohraniti mlado članstvo v organizaciji. Leta 1913 je SNPJ ustanovila mladinski oddelek, leta 1922 pa je začel izhajati dvojezični mesečnik Mladinski list–Juvenile. Prvi urednik je bil Jakob Zupančič, leta 1926 ga je nadomestil Andrej Kobal, od leta 1929 do leta 1944 pa je list urejeval Ivan Molek. Leto 1938 predstavlja pomembno prelomnico v urejanju lista, saj so se po slovenskih naselbinah začenjali ustanavljati mladinski krožki (Juvenile Circles); Mladinski list–Juvenile pa je postal važna povezovalna točka za mladinska društva raztresena po celotnem ameriškem ozemlju.

IZVLEČEK
Prispevek obravnava, kako je Slovenska narodna podporna jednota skušala pritegniti in ohraniti mlado članstvo v organizaciji. Leta 1913 je SNPJ ustanovila mladinski oddelek, leta 1922 pa je začel izhajati dvojezični mesečnik Mladinski list–Juvenile. Prvi urednik je bil Jakob Zupančič, leta 1926 ga je nadomestil Andrej Kobal, od leta 1929 do leta 1944 pa je list urejeval Ivan Molek. Leto 1938 predstavlja pomembno prelomnico v urejanju lista, saj so se po slovenskih naselbinah začenjali ustanavljati mladinski krožki (Juvenile Circles); Mladinski list–Juvenile pa je postal važna povezovalna točka za mladinska društva raztresena po celotnem ameriškem ozemlju.

IZVLEČEK
Prispevek je kratek pregled odhajanja slovenskih umetnikov, kulturnikov in izobražencev v slovanske dežele do leta 1914 s poudarkom na mnogih specifičnostih, ki to "izseljevanje" razločuje od "pravega" izseljevanja.

IZVLEČEK
Prispevek je kratek pregled odhajanja slovenskih umetnikov, kulturnikov in izobražencev v slovanske dežele do leta 1914 s poudarkom na mnogih specifičnostih, ki to "izseljevanje" razločuje od "pravega" izseljevanja.

Slovenci na Švedskem so leta 1998 izgubili svojo tedensko slovensko radijsko oddajo. Tudi usoda pouka slovenskega jezika za otroke ima temno bodočnost. Narodna identiteta Slovencev na Švedskem je ogrožena. Avtorica se je odločila, da ugotovi čim bolj točno število Slovencev na Švedskem. S pomočjo Državnega biroja za statistiko na Švedskem je prišla do njihovega števila, in sicer: 31. decembra 1999 je na Švedskem živelo 5.098 Slovencev.

Slovenci na Švedskem so leta 1998 izgubili svojo tedensko slovensko radijsko oddajo. Tudi usoda pouka slovenskega jezika za otroke ima temno bodočnost. Narodna identiteta Slovencev na Švedskem je ogrožena. Avtorica se je odločila, da ugotovi čim bolj točno število Slovencev na Švedskem. S pomočjo Državnega biroja za statistiko na Švedskem je prišla do njihovega števila, in sicer: 31. decembra 1999 je na Švedskem živelo 5.098 Slovencev.

IZVLEČEK
V prispevku je predstavljeno narodnopolitično delovanje slovenske povojne politične emigracije, ki je kljub svoji maloštevilnosti in neenotnosti uspela izoblikovati številne režimu v domovini nasprotne predloge o bodoči državni ureditvi Slovenije. Glede na programe, ki so jih predlagali, lahko izseljence razdelimo na dva dela: skupine, ki so se zavzemale za Slovenijo v okviru demokratične Jugoslavije in skupine, ki so se zavzemale za suvereno in neodvisno Slovenijo. Ideja slednjih je že sredi osemdesetih dobila pomen edine za razvoj slovenskega naroda sprejemljive rešitve, kar se je kasneje izkazalo tudi v enotni podpori osamosvojitvenim težnjam Slovenije.

IZVLEČEK
V prispevku je predstavljeno narodnopolitično delovanje slovenske povojne politične emigracije, ki je kljub svoji maloštevilnosti in neenotnosti uspela izoblikovati številne režimu v domovini nasprotne predloge o bodoči državni ureditvi Slovenije. Glede na programe, ki so jih predlagali, lahko izseljence razdelimo na dva dela: skupine, ki so se zavzemale za Slovenijo v okviru demokratične Jugoslavije in skupine, ki so se zavzemale za suvereno in neodvisno Slovenijo. Ideja slednjih je že sredi osemdesetih dobila pomen edine za razvoj slovenskega naroda sprejemljive rešitve, kar se je kasneje izkazalo tudi v enotni podpori osamosvojitvenim težnjam Slovenije.

Prispevek povzema temeljne izsledke preučevanja fenomena slovenske politične emigracije v Argentini in išče vzroke za nadstandardno ohranjenost njene etnične identitete. Najde jih v vzroku in načinu izselitve ter v sami državi gostiteljici, vse to pa (se) navezuje na politično-ideološko komponento te v bistvu begunske emigracije.

Prispevek povzema temeljne izsledke preučevanja fenomena slovenske politične emigracije v Argentini in išče vzroke za nadstandardno ohranjenost njene etnične identitete. Najde jih v vzroku in načinu izselitve ter v sami državi gostiteljici, vse to pa (se) navezuje na politično-ideološko komponento te v bistvu begunske emigracije.