IZVLEČEK
Gusle so glasbeni inštrument, karakterističen za evrazijski prostor. Razširjene so zlasti na dinarskem območju Balkana. V ZDA so jih prinesli srbski izseljenci konec 19. stoletja. Guslarska društva, predvsem tista, katerih člani so bili Črnogorci, so bila na začetku organizirana po vzoru črnogorskih bratstev. Guslarji iz domovine so v času prve svetovne vojne obiskovali srbske kolonije v ZDA in vabili izseljence, naj se pridružijo srbski vojski na Balkanu. V času vojne, ko je bila imigracija omejena, so nekateri ugledni guslarji učiteljevali v župnijskih šolah. Srbski priseljenci v ZDA so po drugi svetovni vojni zastopali raznoliko glasbeno tradicijo. Kljub temu guslanje in guslarji niso bili povsem potisnjeni v ozadje. Pri emigrantih iz Panonije, Like in Bosne je prevladoval glasbeni inštrument - tamburica in drug način petja.

IZVLEČEK
Gusle so glasbeni inštrument, karakterističen za evrazijski prostor. Razširjene so zlasti na dinarskem območju Balkana. V ZDA so jih prinesli srbski izseljenci konec 19. stoletja. Guslarska društva, predvsem tista, katerih člani so bili Črnogorci, so bila na začetku organizirana po vzoru črnogorskih bratstev. Guslarji iz domovine so v času prve svetovne vojne obiskovali srbske kolonije v ZDA in vabili izseljence, naj se pridružijo srbski vojski na Balkanu. V času vojne, ko je bila imigracija omejena, so nekateri ugledni guslarji učiteljevali v župnijskih šolah. Srbski priseljenci v ZDA so po drugi svetovni vojni zastopali raznoliko glasbeno tradicijo. Kljub temu guslanje in guslarji niso bili povsem potisnjeni v ozadje. Pri emigrantih iz Panonije, Like in Bosne je prevladoval glasbeni inštrument - tamburica in drug način petja.

IZVLEČEK
Prekmurski izseljenci so 1920 začeli z dramsko dejavnostjo v svojem Slovenskem društvu. Velik odmev med obema svetovnima vojnama je imela igra Rdeče jabolko. Dela so pisali, prevajali in režirali slovenski kulturniki, med njimi Aleksander Kardoš, Aleksander Polgar, Jožef Novak in drugi. Domači slovenski igralci so nastopali v svojem jeziku. Danes se dramska dejavnost odvija ob verskih praznikih v evangeličanski in katoliški cerkvi, vendar v angleščini.

IZVLEČEK
Prekmurski izseljenci so 1920 začeli z dramsko dejavnostjo v svojem Slovenskem društvu. Velik odmev med obema svetovnima vojnama je imela igra Rdeče jabolko. Dela so pisali, prevajali in režirali slovenski kulturniki, med njimi Aleksander Kardoš, Aleksander Polgar, Jožef Novak in drugi. Domači slovenski igralci so nastopali v svojem jeziku. Danes se dramska dejavnost odvija ob verskih praznikih v evangeličanski in katoliški cerkvi, vendar v angleščini.

IZVLEČEK
V ameriškem »melting potu« so slovenski priseljenci začutili potrebo po skupinski identifikacij. Gledališče je bilo eno od možnosti za določanje svojega položaja nasproti glavnemu toku ameriške kulture. Prve dramske predstave segajo v leto 1900, ko je Clevelandsko pevsko društvo »Sava« uprizorilo igro. Njim so sledila društva v Pensilvaniji, Wisconsinu, Illinoisu in drugje. V dvajsetih letih 20. stoletja so nekatera gledališča dosegla zavidljivo raven, zlasti gledališči »Ivan Cankar« in »Anton Verovšek« v Clevelandu.

IZVLEČEK
V ameriškem »melting potu« so slovenski priseljenci začutili potrebo po skupinski identifikacij. Gledališče je bilo eno od možnosti za določanje svojega položaja nasproti glavnemu toku ameriške kulture. Prve dramske predstave segajo v leto 1900, ko je Clevelandsko pevsko društvo »Sava« uprizorilo igro. Njim so sledila društva v Pensilvaniji, Wisconsinu, Illinoisu in drugje. V dvajsetih letih 20. stoletja so nekatera gledališča dosegla zavidljivo raven, zlasti gledališči »Ivan Cankar« in »Anton Verovšek« v Clevelandu.

IZVLEČEK
Slovensko emigrantsko revijo Meddobje sta leta 1954 ustanovila pisatelja in polemična komentatorja Ruda Jurčec in Zorko Simčič. Okrog pet desetletij je revija omogočala predvsem objavljanje prispevkov katoliškim intelektualcem, ki so leta 1945 zapustili domovino. Z njeno ustanovitvijo so bili dani temelji za razvoj krščanske kulturne tradicije, v nasprotju z izhajajočo literaturo v domovini, ki je bila indoktrinirana v komunističnem duhu.

IZVLEČEK
Slovensko emigrantsko revijo Meddobje sta leta 1954 ustanovila pisatelja in polemična komentatorja Ruda Jurčec in Zorko Simčič. Okrog pet desetletij je revija omogočala predvsem objavljanje prispevkov katoliškim intelektualcem, ki so leta 1945 zapustili domovino. Z njeno ustanovitvijo so bili dani temelji za razvoj krščanske kulturne tradicije, v nasprotju z izhajajočo literaturo v domovini, ki je bila indoktrinirana v komunističnem duhu.

IZVLEČEK
Izseljenski pisatelj ima idealno možnost, da pozitivno prispeva h kulturi svoje domovine na način, da deli v tujini pridobljeno znanje in modrost s svojimi rojaki. In obratno: novo okolje lahko obogati z vrednotami iz domače kulture. Avtorica se zavzema za spoštovanje slovenskih kulturnih vrednost in krepitev samozavesti. Opozarja pred nevarnostjo avtomatičnega prevzemanja tuje »učenosti«. Sklicuje se na etični imperativ v kulturi in umetnosti. Ustvarjalci naj delujejo iz ljubezni do ljudi v svojem etničnem krogu, iz ljubezni do stare in nove domovine in iz ljubezni do vseh ljudi na svetu.

IZVLEČEK
Izseljenski pisatelj ima idealno možnost, da pozitivno prispeva h kulturi svoje domovine na način, da deli v tujini pridobljeno znanje in modrost s svojimi rojaki. In obratno: novo okolje lahko obogati z vrednotami iz domače kulture. Avtorica se zavzema za spoštovanje slovenskih kulturnih vrednost in krepitev samozavesti. Opozarja pred nevarnostjo avtomatičnega prevzemanja tuje »učenosti«. Sklicuje se na etični imperativ v kulturi in umetnosti. Ustvarjalci naj delujejo iz ljubezni do ljudi v svojem etničnem krogu, iz ljubezni do stare in nove domovine in iz ljubezni do vseh ljudi na svetu.