14 / 2001
Lojz Tršan
Slovenski filmski arhiv in izseljenstvoIZVLEČEK
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije hrani tudi filme o življenju slovenskih izseljencev, zlasti v ZDA. Med snemalci najdemo Božidarja Jakca in Antona Grdino. Veliko filmov A. Grdine je uničil požar v njegovi domači hiši. Avtor predvideva, da je veliko filmsko posnetega materiala še na terenu.
14 / 2001
Lojz Tršan
Slovenski filmski arhiv in izseljenstvoIZVLEČEK
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije hrani tudi filme o življenju slovenskih izseljencev, zlasti v ZDA. Med snemalci najdemo Božidarja Jakca in Antona Grdino. Veliko filmov A. Grdine je uničil požar v njegovi domači hiši. Avtor predvideva, da je veliko filmsko posnetega materiala še na terenu.
14 / 2001
Matjaž Klemenčič
Slovenska tvarna kulturna dediščina v ZDAIZVLEČEK
Slovenci v ZDA so v svojih naselbinah zgradili relativno veliko število slovenskih kulturnih spomenikov. V splošnem jih lahko razdelimo na sakralne in posvetne. Že samo cerkve so pomembne, od tistih, ki so bile zgrajene v času od preloma devetnajstega v dvajseto stoletje do dvajsetih let dvajsetega stoletja pa do slovenske kapele v Washingtonu. Nekatere med njimi so pomembne tudi kot arhitektonski spomenik. O tem je veliko pisalo tudi slovensko časopisje. V slovenskih narodnih domovih je prav tako ohranjeno pomembno slikovno gradivo, ohranjeni pa so tudi nekateri kipi.
14 / 2001
Matjaž Klemenčič
Slovenska tvarna kulturna dediščina v ZDAIZVLEČEK
Slovenci v ZDA so v svojih naselbinah zgradili relativno veliko število slovenskih kulturnih spomenikov. V splošnem jih lahko razdelimo na sakralne in posvetne. Že samo cerkve so pomembne, od tistih, ki so bile zgrajene v času od preloma devetnajstega v dvajseto stoletje do dvajsetih let dvajsetega stoletja pa do slovenske kapele v Washingtonu. Nekatere med njimi so pomembne tudi kot arhitektonski spomenik. O tem je veliko pisalo tudi slovensko časopisje. V slovenskih narodnih domovih je prav tako ohranjeno pomembno slikovno gradivo, ohranjeni pa so tudi nekateri kipi.
14 / 2001
Zvone Podvinski
Foklorno življenje med Slovenci na ŠvedskemIZVLEČEK
Avtor prispevka, slovenski duhovnik na Švedskem, nam na podlagi ustnih virov in arhivskega gradiva oriše delovanje slovenskih folklornih skupin v Halmstadu, Malmöju, Göteborgu in otroške folklorne skupine v Nybru. V zaključku poziva matično državo Slovenijo, da naj več skrbi posveti svojim ljudem po svetu. Ohranjanje slovenske kulture v tujini je pomembna dejavnost pri utrjevanju slovenske identitete med izseljenstvom. Pri tem imajo svoje mesto tudi slovenske foklorne skupine, ki je so bile na Švedskem močno dejavne pred desetletjem in več, danes pa je ta del kulturnega delovanja med Slovenci na Švedskem povsem zamrl.
14 / 2001
Zvone Podvinski
Foklorno življenje med Slovenci na ŠvedskemIZVLEČEK
Avtor prispevka, slovenski duhovnik na Švedskem, nam na podlagi ustnih virov in arhivskega gradiva oriše delovanje slovenskih folklornih skupin v Halmstadu, Malmöju, Göteborgu in otroške folklorne skupine v Nybru. V zaključku poziva matično državo Slovenijo, da naj več skrbi posveti svojim ljudem po svetu. Ohranjanje slovenske kulture v tujini je pomembna dejavnost pri utrjevanju slovenske identitete med izseljenstvom. Pri tem imajo svoje mesto tudi slovenske foklorne skupine, ki je so bile na Švedskem močno dejavne pred desetletjem in več, danes pa je ta del kulturnega delovanja med Slovenci na Švedskem povsem zamrl.
14 / 2001
Mirjana Pavlović
»Braća Popović« : tanburica v življenju srbske skupnosti v ChicaguIZVLEČEK
»Bratje Popović« je med najstarejšimi srbskimi tamburaškimi orkestri v ZDA. Ustanovljen je bil leta 1929 v Koloradu. Avtorica prikazuje zgodovinsko ozadje orkestra ter družbeni in kulturni pomen tamburice kot etničnega simbola. Opozori na pomen tamburice pri ohranjanju in predstavljanju srbske kulture in etničnosti v ZDA.
14 / 2001
Mirjana Pavlović
»Braća Popović« : tanburica v življenju srbske skupnosti v ChicaguIZVLEČEK
»Bratje Popović« je med najstarejšimi srbskimi tamburaškimi orkestri v ZDA. Ustanovljen je bil leta 1929 v Koloradu. Avtorica prikazuje zgodovinsko ozadje orkestra ter družbeni in kulturni pomen tamburice kot etničnega simbola. Opozori na pomen tamburice pri ohranjanju in predstavljanju srbske kulture in etničnosti v ZDA.
14 / 2001
Dušan Drljača, Jadranka Đorđević
Gusle, guslarji in njihova društva pri srbskih izseljencih v ZDAIZVLEČEK
Gusle so glasbeni inštrument, karakterističen za evrazijski prostor. Razširjene so zlasti na dinarskem območju Balkana. V ZDA so jih prinesli srbski izseljenci konec 19. stoletja. Guslarska društva, predvsem tista, katerih člani so bili Črnogorci, so bila na začetku organizirana po vzoru črnogorskih bratstev. Guslarji iz domovine so v času prve svetovne vojne obiskovali srbske kolonije v ZDA in vabili izseljence, naj se pridružijo srbski vojski na Balkanu. V času vojne, ko je bila imigracija omejena, so nekateri ugledni guslarji učiteljevali v župnijskih šolah. Srbski priseljenci v ZDA so po drugi svetovni vojni zastopali raznoliko glasbeno tradicijo. Kljub temu guslanje in guslarji niso bili povsem potisnjeni v ozadje. Pri emigrantih iz Panonije, Like in Bosne je prevladoval glasbeni inštrument - tamburica in drug način petja.
14 / 2001
Dušan Drljača, Jadranka Đorđević
Gusle, guslarji in njihova društva pri srbskih izseljencih v ZDAIZVLEČEK
Gusle so glasbeni inštrument, karakterističen za evrazijski prostor. Razširjene so zlasti na dinarskem območju Balkana. V ZDA so jih prinesli srbski izseljenci konec 19. stoletja. Guslarska društva, predvsem tista, katerih člani so bili Črnogorci, so bila na začetku organizirana po vzoru črnogorskih bratstev. Guslarji iz domovine so v času prve svetovne vojne obiskovali srbske kolonije v ZDA in vabili izseljence, naj se pridružijo srbski vojski na Balkanu. V času vojne, ko je bila imigracija omejena, so nekateri ugledni guslarji učiteljevali v župnijskih šolah. Srbski priseljenci v ZDA so po drugi svetovni vojni zastopali raznoliko glasbeno tradicijo. Kljub temu guslanje in guslarji niso bili povsem potisnjeni v ozadje. Pri emigrantih iz Panonije, Like in Bosne je prevladoval glasbeni inštrument - tamburica in drug način petja.