IZVLEČEK
Pojem literarno povratništvo zajema proces sprva postopnega in nato radikalno pospešenega vračanja slovenske zdomske književnosti v matični prostor v zadnjih dobrih dveh desetletjih. Prispevek obravnava vprašanje definicije obsega narodne književnosti, ki se vedno znova zastavlja v povezavi s problemom vključevanja tujejezične izseljenske književnosti v matično kulturo.

IZVLEČEK
Pojem literarno povratništvo zajema proces sprva postopnega in nato radikalno pospešenega vračanja slovenske zdomske književnosti v matični prostor v zadnjih dobrih dveh desetletjih. Prispevek obravnava vprašanje definicije obsega narodne književnosti, ki se vedno znova zastavlja v povezavi s problemom vključevanja tujejezične izseljenske književnosti v matično kulturo.

IZVLEČEK
Avtorica predstavi nekatera bistvena vprašanja raziskave o migracijskih tokovih v Poljski od leta 1989 naprej. Predvsem se odpira žgoči problem odnosa družbe, javnosti in vladnih reakcij na nove in masovne oblike migracij, na primer vietnamske etnične skupine in prebežnikov. Med migracijske tokove se prišteva tudi številne kratkoročne “obiske” tujcev iz sosednjih držav, ki na neformalnem trgu dela ponujajo storitve. Szymanska poskuša klasificirati oblike migracij ter jih statistično in normativno opredeliti. Analizirani so nekateri pogoji za priselitev različnih kategorij migrantov, ki jih vlada uveljavlja v svoji nastajajoči zakonodaji. Predstavljen je oris zanimivega primera etnične ekonomije stalno priseljenih Vietnamcev. Značilnost sedanje politike vlade je nekonzistentnost, plitkost ter pomanjkanje dolgoročne perspektive v regulaciji migracijskega fenomena. Tudi seznanjanje javnosti je odsotno ali nezadovoljivo. Raziskava je še v teku in avtorica se na tem mestu zadovolji z postavljanjem vprašanj, za katera upa najti odgovore ter izdelati priporočila vladi.

IZVLEČEK
Avtorica predstavi nekatera bistvena vprašanja raziskave o migracijskih tokovih v Poljski od leta 1989 naprej. Predvsem se odpira žgoči problem odnosa družbe, javnosti in vladnih reakcij na nove in masovne oblike migracij, na primer vietnamske etnične skupine in prebežnikov. Med migracijske tokove se prišteva tudi številne kratkoročne “obiske” tujcev iz sosednjih držav, ki na neformalnem trgu dela ponujajo storitve. Szymanska poskuša klasificirati oblike migracij ter jih statistično in normativno opredeliti. Analizirani so nekateri pogoji za priselitev različnih kategorij migrantov, ki jih vlada uveljavlja v svoji nastajajoči zakonodaji. Predstavljen je oris zanimivega primera etnične ekonomije stalno priseljenih Vietnamcev. Značilnost sedanje politike vlade je nekonzistentnost, plitkost ter pomanjkanje dolgoročne perspektive v regulaciji migracijskega fenomena. Tudi seznanjanje javnosti je odsotno ali nezadovoljivo. Raziskava je še v teku in avtorica se na tem mestu zadovolji z postavljanjem vprašanj, za katera upa najti odgovore ter izdelati priporočila vladi.

IZVLEČEK
Migracije delovnih tokov preko državnih meja soočajo nacije z konfliktnimi razmerji vprašanj o kulturnem in ekonomskem statusu prebivalcev ob vse večji potrebi po delu. V ZDA je ta odgovor ponudil zakon o imigracijah – osnovni instrument vlade za kontrolo meje svoje države. V obrambi pred nedokumentiranimi priseljevanji je vlada ZDA sprejela vrsto zakonov in uveljavila nove strategije, da bi nadzorovala učinke priseljevanja na domači trg delovne sile. Vendar, te strategije lahko povzročajo škodljive posledice na trgu dela, ki naj bi ga ščitile, če ne upoštevajo civilno pravnih pravic posameznikov znotraj istega trga delovne sile. Te strategije lahko prizadenejo tudi posameznika izven trga delovne sile na nepredvidljiv in negativen način. Tekst torej analizira medsebojne vplive imigracije in uzakonjenih civilnih pravic ljudi ter učinke tega odnosa na trgu dela, v dveh smereh. Prvo, odpiramo vprašanja vloge civilnih pravic posameznikov v reformi imigracijskega zakona (Act of 1986), ki je delodajalcem prepovedal zaposlovanje ljudi, ki jim država ne prizna pravice zaposlovanja. Druga pozornost je usmerjena na analizo položaja žrtev nedokumentiranega “transporta ljudi” ter Zakona Violence Protection Act of 2000 (Zakon o zaščiti ljudi pred nasiljem).

IZVLEČEK
Migracije delovnih tokov preko državnih meja soočajo nacije z konfliktnimi razmerji vprašanj o kulturnem in ekonomskem statusu prebivalcev ob vse večji potrebi po delu. V ZDA je ta odgovor ponudil zakon o imigracijah – osnovni instrument vlade za kontrolo meje svoje države. V obrambi pred nedokumentiranimi priseljevanji je vlada ZDA sprejela vrsto zakonov in uveljavila nove strategije, da bi nadzorovala učinke priseljevanja na domači trg delovne sile. Vendar, te strategije lahko povzročajo škodljive posledice na trgu dela, ki naj bi ga ščitile, če ne upoštevajo civilno pravnih pravic posameznikov znotraj istega trga delovne sile. Te strategije lahko prizadenejo tudi posameznika izven trga delovne sile na nepredvidljiv in negativen način. Tekst torej analizira medsebojne vplive imigracije in uzakonjenih civilnih pravic ljudi ter učinke tega odnosa na trgu dela, v dveh smereh. Prvo, odpiramo vprašanja vloge civilnih pravic posameznikov v reformi imigracijskega zakona (Act of 1986), ki je delodajalcem prepovedal zaposlovanje ljudi, ki jim država ne prizna pravice zaposlovanja. Druga pozornost je usmerjena na analizo položaja žrtev nedokumentiranega “transporta ljudi” ter Zakona Violence Protection Act of 2000 (Zakon o zaščiti ljudi pred nasiljem).

IZVLEČEK
Razlike v stopnji brezposelnosti med domačim ter priseljenim delom prebivalcev so značilnost povsod v Evropi. Te razlike so posebno velike na Švedskem. Predstavljeni rezultati so plod dveh raziskav na delovnih mestih, ki so po tradiciji zaposlovala večje število manj kvalificiranih priseljencev in kjer se beleži upad. Predpostavlja se, da je vzroke za to izključevanje iz dela moč iskati v tehnoloških in organizacijskih spremembah teh dejavnosti. Te spremembe so na Švedskem izvedene hitreje in bolj korenito, kot v drugih državah Evropske skupnosti. Stališča in vrednote, ki so zaokrožene pod terminom “Švedski model delovnega življenja”, so postale strategija za sistemsko izključevanje delovnih potencialov imigrantov.

IZVLEČEK
Razlike v stopnji brezposelnosti med domačim ter priseljenim delom prebivalcev so značilnost povsod v Evropi. Te razlike so posebno velike na Švedskem. Predstavljeni rezultati so plod dveh raziskav na delovnih mestih, ki so po tradiciji zaposlovala večje število manj kvalificiranih priseljencev in kjer se beleži upad. Predpostavlja se, da je vzroke za to izključevanje iz dela moč iskati v tehnoloških in organizacijskih spremembah teh dejavnosti. Te spremembe so na Švedskem izvedene hitreje in bolj korenito, kot v drugih državah Evropske skupnosti. Stališča in vrednote, ki so zaokrožene pod terminom “Švedski model delovnega življenja”, so postale strategija za sistemsko izključevanje delovnih potencialov imigrantov.

IZVLEČEK
V tekstu so analizirane povezave med multikulturnostjo, brezposelnostjo in samozaposlenostjo na primeru Berlina in njegove turške etnične ekonomije. Pet značilnosti karakterizira turško delovno sfero: heterogenost, hibridnost, profesionalnost, internacionalizacija in interes države. Posledice teh značilnosti so si delno nasprotujoče. Na eni strani poudarjajo pomen koncepta ekonomije turške skupnosti. Na drugi strani pa se odkriva doslej nepoznano spoštovanje, cenjenost in popularnost turške etnične ekonomije. Omenjeno nasprotje je razumljeno kot nov dokaz pomena multikulturnosti v Nemčiji in odnosa Nemcev do priseljencev. Priznanje njihove prisotnosti v družbi je vodilo k visoki rasti samozaposlovanja, kar je ena od rešitev iz brezposelnosti in pot v integracijo. Posledica je ekonomska dimenzija multikulturalizma, torej ideologija, ki vsebuje etnični pluralizem kot pozitiven element. V zaključku je podana kritična analiza te ideologije.

IZVLEČEK
V tekstu so analizirane povezave med multikulturnostjo, brezposelnostjo in samozaposlenostjo na primeru Berlina in njegove turške etnične ekonomije. Pet značilnosti karakterizira turško delovno sfero: heterogenost, hibridnost, profesionalnost, internacionalizacija in interes države. Posledice teh značilnosti so si delno nasprotujoče. Na eni strani poudarjajo pomen koncepta ekonomije turške skupnosti. Na drugi strani pa se odkriva doslej nepoznano spoštovanje, cenjenost in popularnost turške etnične ekonomije. Omenjeno nasprotje je razumljeno kot nov dokaz pomena multikulturnosti v Nemčiji in odnosa Nemcev do priseljencev. Priznanje njihove prisotnosti v družbi je vodilo k visoki rasti samozaposlovanja, kar je ena od rešitev iz brezposelnosti in pot v integracijo. Posledica je ekonomska dimenzija multikulturalizma, torej ideologija, ki vsebuje etnični pluralizem kot pozitiven element. V zaključku je podana kritična analiza te ideologije.