14 / 2001
Janja Žitnik Serafin
Besedna umetnost slovenskih izseljencev in njeno mesto v sodobni slovenski kulturiIZVLEČEK
Študija vsebuje analizo prisotnosti slovenske izseljenske književnosti v matični kulturi, literarnih znanostih in šolstvu. Analiza je kronološko zasnovana in vključuje primerjavo vloge zdomske literature v Sloveniji po posameznih desetletjih po drugi svetovni vojni. V okviru njene spreminjajoče se vloge v matični kulturi so predstavljene na tem področju dejavne založbe v Sloveniji, domače izdaje izseljenskih antologij in kulturne revije v domovini, ki kažejo zanimanje za zdomske pisce. Sledi analiza obravnave emigrantskega slovstva v temeljnih literarnozgodovinskih pregledih in leksikonih ter drugih znanstvenih in strokovnih objavah v serijskih in neserijskih publikacijah. V nadaljevanju so povzeti rezultati raziskave o integriranosti izseljenskega slovstva v osnovnošolske in srednješolske učne vsebine ter v univerzitetne študijske programe, v sklepu pa avtorica podaja konkretne predloge za vitalnejšo vključitev zdomske besedne umetnosti v sodobno slovensko kulturo.
14 / 2001
Janja Žitnik Serafin
Besedna umetnost slovenskih izseljencev in njeno mesto v sodobni slovenski kulturiIZVLEČEK
Študija vsebuje analizo prisotnosti slovenske izseljenske književnosti v matični kulturi, literarnih znanostih in šolstvu. Analiza je kronološko zasnovana in vključuje primerjavo vloge zdomske literature v Sloveniji po posameznih desetletjih po drugi svetovni vojni. V okviru njene spreminjajoče se vloge v matični kulturi so predstavljene na tem področju dejavne založbe v Sloveniji, domače izdaje izseljenskih antologij in kulturne revije v domovini, ki kažejo zanimanje za zdomske pisce. Sledi analiza obravnave emigrantskega slovstva v temeljnih literarnozgodovinskih pregledih in leksikonih ter drugih znanstvenih in strokovnih objavah v serijskih in neserijskih publikacijah. V nadaljevanju so povzeti rezultati raziskave o integriranosti izseljenskega slovstva v osnovnošolske in srednješolske učne vsebine ter v univerzitetne študijske programe, v sklepu pa avtorica podaja konkretne predloge za vitalnejšo vključitev zdomske besedne umetnosti v sodobno slovensko kulturo.
14 / 2001
Marina Lukšič-Hacin
Pomen kulturno-umetniške dejavnosti med slovenskimi izseljenci – zahodna EvropaIZVLEČEK
Dejavnost slovenskih izseljencev je pestra in večji del tako ali drugače povezana s kulturno-umetniškim področjem. Lahko je individualna, ko govorimo o posameznikih-ustvarjalcih, ali organizirana. Za zunanjega opazovalca je vidna ob različnih prireditvah, festivalih in srečanjih. Glede na to lahko dejavnost med Slovenci v državah zahodne Evrope pregledno razvrstimo v tri skupine: 1. Dejavnost, povezana z nastopi gostujočih skupin ali posameznikov iz Slovenije med slovenskimi izseljenci; 2. Obiski izseljenskih skupin ali posameznih ustvarjalcev v Slovenijo; 3. Dejavnost, ki se odvija s sodelovanjem izseljencev med seboj. Slednja je namenjena samim izseljencem, včasih pa tudi okolju, v katero so se priselili. Izseljence postavlja za akterje lastne dejavnosti, hkrati pa neslovenska okolja seznanja s slovensko kulturo.Ko govorimo o pomenu kulturno umetniške dejavnosti med izseljenci, moramo nujno izpostaviti tudi njeno veliko vlogo pri ohranjanju etnične (narodne) identitete pri prvi generaciji selilcev, še sploh pa pozneje pri njihovih potomcih.
14 / 2001
Marina Lukšič-Hacin
Pomen kulturno-umetniške dejavnosti med slovenskimi izseljenci – zahodna EvropaIZVLEČEK
Dejavnost slovenskih izseljencev je pestra in večji del tako ali drugače povezana s kulturno-umetniškim področjem. Lahko je individualna, ko govorimo o posameznikih-ustvarjalcih, ali organizirana. Za zunanjega opazovalca je vidna ob različnih prireditvah, festivalih in srečanjih. Glede na to lahko dejavnost med Slovenci v državah zahodne Evrope pregledno razvrstimo v tri skupine: 1. Dejavnost, povezana z nastopi gostujočih skupin ali posameznikov iz Slovenije med slovenskimi izseljenci; 2. Obiski izseljenskih skupin ali posameznih ustvarjalcev v Slovenijo; 3. Dejavnost, ki se odvija s sodelovanjem izseljencev med seboj. Slednja je namenjena samim izseljencem, včasih pa tudi okolju, v katero so se priselili. Izseljence postavlja za akterje lastne dejavnosti, hkrati pa neslovenska okolja seznanja s slovensko kulturo.Ko govorimo o pomenu kulturno umetniške dejavnosti med izseljenci, moramo nujno izpostaviti tudi njeno veliko vlogo pri ohranjanju etnične (narodne) identitete pri prvi generaciji selilcev, še sploh pa pozneje pri njihovih potomcih.
14 / 2001
Matija Ogrin
Filozofsko delo prof. Milana KomarjaIZVLEČEK
Milan Komar (roj. 1921) je slovenski izseljenski filozof, ki od 1948 živi in deluje v Argentini. Njegovo raziskovalno delo je potekalo iz srednjeveške filozofije prek Wolffa in Kanta do Hegla, Marxa in modernih fenomenoloških in eksistencialnih filozofskih tokov. Poglabljal se je tudi v povezave med dognanji antične in srednjeveške filozofije in moderne psihološke in psihiatrične znanosti. Imel je veliko učencev in naslednikov, saj je njegovo strokovno delo v Argentini dobilo ime »Escuola di Komar«.
14 / 2001
Matija Ogrin
Filozofsko delo prof. Milana KomarjaIZVLEČEK
Milan Komar (roj. 1921) je slovenski izseljenski filozof, ki od 1948 živi in deluje v Argentini. Njegovo raziskovalno delo je potekalo iz srednjeveške filozofije prek Wolffa in Kanta do Hegla, Marxa in modernih fenomenoloških in eksistencialnih filozofskih tokov. Poglabljal se je tudi v povezave med dognanji antične in srednjeveške filozofije in moderne psihološke in psihiatrične znanosti. Imel je veliko učencev in naslednikov, saj je njegovo strokovno delo v Argentini dobilo ime »Escuola di Komar«.
14 / 2001
Zvone Žigon
Slovenska kultura v Južni Ameriki po osamosvojitvi SlovenijeIZVLEČEK
Kulturno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Južni Ameriki v zadnjem desetletju sta nedvomno zaznamovala nastanek samostojne Slovenije in prehod iz enostrankarskega in ideološko determiniranega sistema v sistem parlamentarne demokracije. V Argentini, kjer živi največ oseb slovenskega porekla, je prišlo do novega modela kulturnega delovanja. Tudi slovenska politična emigracija je dobila »stik« z domovino, saj je bila pred tem »odrezana«, (samo=izolirana) od izvorne domovine.
14 / 2001
Zvone Žigon
Slovenska kultura v Južni Ameriki po osamosvojitvi SlovenijeIZVLEČEK
Kulturno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Južni Ameriki v zadnjem desetletju sta nedvomno zaznamovala nastanek samostojne Slovenije in prehod iz enostrankarskega in ideološko determiniranega sistema v sistem parlamentarne demokracije. V Argentini, kjer živi največ oseb slovenskega porekla, je prišlo do novega modela kulturnega delovanja. Tudi slovenska politična emigracija je dobila »stik« z domovino, saj je bila pred tem »odrezana«, (samo=izolirana) od izvorne domovine.
14 / 2001
Ulf Beijbom
Švedi v AmerikiIZVLEČEK
Švedski izseljenci v Severni Ameriki izpolnjujejo večino kriterijev, ki določajo etnično skupino. Povezoval jih je skupni jezik, protestantska vera, pripadnost istim družbenim in kulturnim normam. Priseljevali so se v strnjenih skupinah. Cerkev je bila prva in najmočnejši povezovalec in organizator Švedov v Ameriki. Priseljevati so se začeli sredi 19. stoletja. Leta 1910 je »švedska Amerika« dosegla svoj vrh in kar 60% švedskih priseljencev in njihovih otrok je govorilo le švedščino.
14 / 2001
Ulf Beijbom
Švedi v AmerikiIZVLEČEK
Švedski izseljenci v Severni Ameriki izpolnjujejo večino kriterijev, ki določajo etnično skupino. Povezoval jih je skupni jezik, protestantska vera, pripadnost istim družbenim in kulturnim normam. Priseljevali so se v strnjenih skupinah. Cerkev je bila prva in najmočnejši povezovalec in organizator Švedov v Ameriki. Priseljevati so se začeli sredi 19. stoletja. Leta 1910 je »švedska Amerika« dosegla svoj vrh in kar 60% švedskih priseljencev in njihovih otrok je govorilo le švedščino.