Prispevek opisuje nastanek in prvih deset let delovanja SNPJ. Avtorica obravnava razloge za nastanek SNPJ in opisuje, kako se je ta bratsko podporna organizacija razlikovala od že ustanovljenih slovenskih fraternalističnih organizacij. Predstavljena je osnovna funkcija SNPJ, to je zavarovalništvo in vse druge funkcije, ki jih je SNPJ opravljala. SNPJ je imela vlogo zavarovalne družbe, saj ZDA v tem času niso poznale socialnega zavarovanja. Poleg te osnovne funkcije, je SNPJ opravljala tudi vlogo kulturnega in političnega združevalca slovenskih izseljencev v ZDA.

Prispevek opisuje nastanek in prvih deset let delovanja SNPJ. Avtorica obravnava razloge za nastanek SNPJ in opisuje, kako se je ta bratsko podporna organizacija razlikovala od že ustanovljenih slovenskih fraternalističnih organizacij. Predstavljena je osnovna funkcija SNPJ, to je zavarovalništvo in vse druge funkcije, ki jih je SNPJ opravljala. SNPJ je imela vlogo zavarovalne družbe, saj ZDA v tem času niso poznale socialnega zavarovanja. Poleg te osnovne funkcije, je SNPJ opravljala tudi vlogo kulturnega in političnega združevalca slovenskih izseljencev v ZDA.

Avtor obravnava zgodovino mesta Rock Springs, tipičnega rudarskega mesta na ameriškem zahodu. Rock Springs so naseljevali pripadniki 28 različnih narodnosti iz 24 držav. V drugem delu razprave obravnava zgodovino slovenske skupnosti v Rock Springsu, posebej organizacije in aktivnosti na področju gospodarstva, kulture in politike.

Avtor obravnava zgodovino mesta Rock Springs, tipičnega rudarskega mesta na ameriškem zahodu. Rock Springs so naseljevali pripadniki 28 različnih narodnosti iz 24 držav. V drugem delu razprave obravnava zgodovino slovenske skupnosti v Rock Springsu, posebej organizacije in aktivnosti na področju gospodarstva, kulture in politike.

V letih 1888-1918 je v Nemčiji predvsem med slovenskimi izseljenci v Vestfaliji in Porenju delovala mreža postojank ljudske knjižne založbe Družba sv. Mohorja, ki je nastala leta 1852 v Celovcu na pobudo Antona Martina Slomška. Avtor prispevka je na podlagi letnih seznamov mohorjanov v Koledarjih Družbe sv. Mohorja v obliki tabel in seznamov članstva v letih 1900, 1905, 1909, 1914 in 1917 prikazal sestavo in gibanje v udov 96 mohorjanskih postojankah v Nemčiji. Posebno mesto v delovanju teh mohorjanskih postojank so imeli duhovniki Viljem Köster Ivan Jenster, Avgust Henegkötter, Bernard Hülsmann, Teodor Tensundern in Viljem Sondermann, ki bili praviloma poverjeniki Družbe sv.Mohorja. Ni naključje, da so bile najmočnejše postojanke Družbe sv. Mohorja v največjih naselbinah slovenskih izseljencev v Vestfaliji (Gladbeck, Hamborn, Marxloch, Meerbeck, Mörs, Osterfeld, in Sodingen), kjer so omenjeni duhovniki delovali na dušnopastirskem in kulturnem življenju in kjer so obstajala tudi slovenska izseljenska društva, predvsem katoliška prosvetna Društva sv. Barbare.

V letih 1888-1918 je v Nemčiji predvsem med slovenskimi izseljenci v Vestfaliji in Porenju delovala mreža postojank ljudske knjižne založbe Družba sv. Mohorja, ki je nastala leta 1852 v Celovcu na pobudo Antona Martina Slomška. Avtor prispevka je na podlagi letnih seznamov mohorjanov v Koledarjih Družbe sv. Mohorja v obliki tabel in seznamov članstva v letih 1900, 1905, 1909, 1914 in 1917 prikazal sestavo in gibanje v udov 96 mohorjanskih postojankah v Nemčiji. Posebno mesto v delovanju teh mohorjanskih postojank so imeli duhovniki Viljem Köster Ivan Jenster, Avgust Henegkötter, Bernard Hülsmann, Teodor Tensundern in Viljem Sondermann, ki bili praviloma poverjeniki Družbe sv.Mohorja. Ni naključje, da so bile najmočnejše postojanke Družbe sv. Mohorja v največjih naselbinah slovenskih izseljencev v Vestfaliji (Gladbeck, Hamborn, Marxloch, Meerbeck, Mörs, Osterfeld, in Sodingen), kjer so omenjeni duhovniki delovali na dušnopastirskem in kulturnem življenju in kjer so obstajala tudi slovenska izseljenska društva, predvsem katoliška prosvetna Društva sv. Barbare.

V članku avtor obravnava oziroma primerja dve študiji: etnografsko, ki preučuje vplive oziroma odzive na migracijo v vasi na podeželju Bangladeša in esej sloneč na pripovedih osebnih izkušenj treh migrantov iz Latinske Amerike. Pri tem sledi odnosom med različnimi oblikami moči in oblikovanjem identitete, karakterističnim za migracijske fenomene vrazličnih socialnih kontekstih. Avtor v članku izpostavi oblike moči (po Wolfu, 2001), ki se v teh dveh študijah kažejo v različnih socialnih situacijah in te poveže z analizo socialne identitete.

V članku avtor obravnava oziroma primerja dve študiji: etnografsko, ki preučuje vplive oziroma odzive na migracijo v vasi na podeželju Bangladeša in esej sloneč na pripovedih osebnih izkušenj treh migrantov iz Latinske Amerike. Pri tem sledi odnosom med različnimi oblikami moči in oblikovanjem identitete, karakterističnim za migracijske fenomene vrazličnih socialnih kontekstih. Avtor v članku izpostavi oblike moči (po Wolfu, 2001), ki se v teh dveh študijah kažejo v različnih socialnih situacijah in te poveže z analizo socialne identitete.

Slovenski etnologi kot vir za interpretacijo vsakdanjega življenja ljudi že dlje časa uporabljajo avtobiografije. V zadnjem času narašča zanimanje za metodološke pristope z namenom zagotoviti bolj vsestransko uporabo gradiv. V svojem članku avtorica predstavi nekaj definicij avtobiografije in njihovo rabo v primeru raziskovanja načina življenja druge povojne generacije avstralskih Slovencev. Sporočilo avtobiografije je neločljivo povezano z identiteto pripovedovalca, kar je tudi razvidno iz poročevalkinih življenjskih zgodb, zbranih v terenski raziskavi pred desetimi leti. Čeprav zgodbe niso vključene v članek, so pomagale avtorici dokazati, da so avtobiografije edinstvene in neposnemljive osebne interpretacije zgodovinske resnice. V zaključku najdemo novejše izjave slovenskih etnologov v zvezi z avtobiografijami in njihovo rabo v znanstvene namene.

Slovenski etnologi kot vir za interpretacijo vsakdanjega življenja ljudi že dlje časa uporabljajo avtobiografije. V zadnjem času narašča zanimanje za metodološke pristope z namenom zagotoviti bolj vsestransko uporabo gradiv. V svojem članku avtorica predstavi nekaj definicij avtobiografije in njihovo rabo v primeru raziskovanja načina življenja druge povojne generacije avstralskih Slovencev. Sporočilo avtobiografije je neločljivo povezano z identiteto pripovedovalca, kar je tudi razvidno iz poročevalkinih življenjskih zgodb, zbranih v terenski raziskavi pred desetimi leti. Čeprav zgodbe niso vključene v članek, so pomagale avtorici dokazati, da so avtobiografije edinstvene in neposnemljive osebne interpretacije zgodovinske resnice. V zaključku najdemo novejše izjave slovenskih etnologov v zvezi z avtobiografijami in njihovo rabo v znanstvene namene.