Članek analizira vlogo slovenskih služkinj, večinoma priseljenk iz slovenskega okoliškega bazena in bližnjih avstrijskih dežel, ob popisu prebivalstva leta 1910 v Trstu. Osredotoča se na njihovo avtonomno ravnanje glede na odvisni položaj znotraj gospodinjstev ter pritiske javnosti oz. slovenskih in italijanskih nacionalnih elit v mestu. Raziskava ob pomoči javnega diskurza, arhivskega gradiva in kvantitativne analize vzorca popisnih pol cenzusa sintetizira zlasti pomen podatkov, kot sta občevalni jezik in kraj izvora služkinj, in jih interpretativno umešča v kontekst (nacionalne) identitete.
Ključne besede: slovenske služkinje, priseljenke, (nacionalna) identiteta, nacionalne elite, cenzus 1910, Trst/Trieste

Članek analizira vlogo slovenskih služkinj, večinoma priseljenk iz slovenskega okoliškega bazena in bližnjih avstrijskih dežel, ob popisu prebivalstva leta 1910 v Trstu. Osredotoča se na njihovo avtonomno ravnanje glede na odvisni položaj znotraj gospodinjstev ter pritiske javnosti oz. slovenskih in italijanskih nacionalnih elit v mestu. Raziskava ob pomoči javnega diskurza, arhivskega gradiva in kvantitativne analize vzorca popisnih pol cenzusa sintetizira zlasti pomen podatkov, kot sta občevalni jezik in kraj izvora služkinj, in jih interpretativno umešča v kontekst (nacionalne) identitete.
Ključne besede: slovenske služkinje, priseljenke, (nacionalna) identiteta, nacionalne elite, cenzus 1910, Trst/Trieste

Članek obravnava percepcije staranja med starejšimi migranti v pokrajini Nevsehir v Turčiji. Avtor raziskuje, kako družbenoekonomski in kulturni dejavniki ter status tranzitnih migrantov vplivajo na njihovo dojemanje staranja. V študiji je bil za izvedbo poglobljenih intervjujev uporabljen delno strukturiran vprašalnik. Kot kažejo rezultati, je plačna diskriminacija zaradi pomanjkanja uradnih delovnih dovoljenj za iranske migrante pomemben dejavnik vpliva na percepcije anketirancev o staranju. Študija poleg tega proučuje, kako status tranzitnih migrantov in negotovost glede njihovega bivanja v Turčiji omejujeta socialne mreže starejših iranskih migrantov ter njihov dostop do socialne zaščite, kar močno vpliva na njihove percepcije staranja.
Ključne besede: percepcije, starejši iranski migranti, tranzitni migranti, Turčija

Članek obravnava percepcije staranja med starejšimi migranti v pokrajini Nevsehir v Turčiji. Avtor raziskuje, kako družbenoekonomski in kulturni dejavniki ter status tranzitnih migrantov vplivajo na njihovo dojemanje staranja. V študiji je bil za izvedbo poglobljenih intervjujev uporabljen delno strukturiran vprašalnik. Kot kažejo rezultati, je plačna diskriminacija zaradi pomanjkanja uradnih delovnih dovoljenj za iranske migrante pomemben dejavnik vpliva na percepcije anketirancev o staranju. Študija poleg tega proučuje, kako status tranzitnih migrantov in negotovost glede njihovega bivanja v Turčiji omejujeta socialne mreže starejših iranskih migrantov ter njihov dostop do socialne zaščite, kar močno vpliva na njihove percepcije staranja.
Ključne besede: percepcije, starejši iranski migranti, tranzitni migranti, Turčija

Članek predstavlja odziv skupnega zastopništva izgnancev hladne vojne (znanega pod imenom Assembly of Captive European Nations, ACEN – Skupščina evropskih narodov v ujetništvu) na kampanjo repatriacije, ki jo je Moskva izvedla leta 1955. V središče pozornosti postavlja politične dejavnosti izgnancev, ki so jih podpirale ZDA pod okriljem Odbora svobodne Evrope (angl. Free Europe Committee). Leto 1955 je zanimivo obdobje, ko sta glavna nasprotnika hladne vojne uporabljala migracije kot orodje za uresničevanje svojih političnih ciljev. Članek na poljskem primeru obravnava dejavnosti političnih izgnancev v kontekstu ameriških programov za pridobitev prebežnikov iz sovjetskega bloka in odgovora Washingtona na sovjetsko kampanjo demoralizacije ubežnikov.
Ključne besede: kampanja repatriacije, hladna vojna, politični izgnanci, Skupščina evropskih narodov v ujetništvu

Članek predstavlja odziv skupnega zastopništva izgnancev hladne vojne (znanega pod imenom Assembly of Captive European Nations, ACEN – Skupščina evropskih narodov v ujetništvu) na kampanjo repatriacije, ki jo je Moskva izvedla leta 1955. V središče pozornosti postavlja politične dejavnosti izgnancev, ki so jih podpirale ZDA pod okriljem Odbora svobodne Evrope (angl. Free Europe Committee). Leto 1955 je zanimivo obdobje, ko sta glavna nasprotnika hladne vojne uporabljala migracije kot orodje za uresničevanje svojih političnih ciljev. Članek na poljskem primeru obravnava dejavnosti političnih izgnancev v kontekstu ameriških programov za pridobitev prebežnikov iz sovjetskega bloka in odgovora Washingtona na sovjetsko kampanjo demoralizacije ubežnikov.
Ključne besede: kampanja repatriacije, hladna vojna, politični izgnanci, Skupščina evropskih narodov v ujetništvu

Članek se ukvarja z različnimi vidiki humanitarnega angažmaja jugoslovanskih priseljencev v ZDA med drugo svetovno vojno. Poleg tega si članek prizadeva predstaviti določene politične, ideološke in etničnonacionalne poglede, kot so se razkrivali skozi proces organiziranja, sodelovanja in angažmaja v humanitarnih akcijah. V članku so predstavljene aktivnosti Združenega odbora južnih Slovanov Amerike, organizacije, ki si je prizadevala za pošiljanje pomoči porušeni domovini. Posveča se tudi vprašanju natovarjanja jugoslovanske ladje s humanitarno pomočjo partizanom in civilistom v osvobojenih delih Jugoslavije.
Ključne besede: Združeni odbor južnih Slovanov Amerike, Vojni fond pomoči Američanov južnoslovanskega porekla, jugoslovansko priseljenstvo, humanitarna pomoč

Članek se ukvarja z različnimi vidiki humanitarnega angažmaja jugoslovanskih priseljencev v ZDA med drugo svetovno vojno. Poleg tega si članek prizadeva predstaviti določene politične, ideološke in etničnonacionalne poglede, kot so se razkrivali skozi proces organiziranja, sodelovanja in angažmaja v humanitarnih akcijah. V članku so predstavljene aktivnosti Združenega odbora južnih Slovanov Amerike, organizacije, ki si je prizadevala za pošiljanje pomoči porušeni domovini. Posveča se tudi vprašanju natovarjanja jugoslovanske ladje s humanitarno pomočjo partizanom in civilistom v osvobojenih delih Jugoslavije.
Ključne besede: Združeni odbor južnih Slovanov Amerike, Vojni fond pomoči Američanov južnoslovanskega porekla, jugoslovansko priseljenstvo, humanitarna pomoč

Da bi prikazal odnose med državo in diasporo v kontekstu spreminjajočih mej in političnih sistemov po prvi svetovni vojni, avtor predstavi primera izseljencev iz Julijske krajine in Prekmurja. Medtem ko slovensko govoreče prebivalstvo Prekmurja zaradi dolgotrajnega madžarskega vpliva ni sprejemalo Jugoslavije, so bili slovenski in hrvaški izseljenci iz Julijske krajine navdušeni nad jugoslovansko idejo. Z raziskavo jugoslovanskega zunajteritorialnega narodotvornega procesa in identifikacij izseljencev avtor ugotavlja, da so prekmurski izseljenci ohranjali svojo nenacionalno identiteto, diaspora iz Julijske krajine pa je razvila svojo lastno vizijo jugoslovanske »domovine«.
Ključne besede: sporna ozemlja, odnosi med državo in diasporo, Julijska krajina, Prekmurje, prva Jugoslavija

Da bi prikazal odnose med državo in diasporo v kontekstu spreminjajočih mej in političnih sistemov po prvi svetovni vojni, avtor predstavi primera izseljencev iz Julijske krajine in Prekmurja. Medtem ko slovensko govoreče prebivalstvo Prekmurja zaradi dolgotrajnega madžarskega vpliva ni sprejemalo Jugoslavije, so bili slovenski in hrvaški izseljenci iz Julijske krajine navdušeni nad jugoslovansko idejo. Z raziskavo jugoslovanskega zunajteritorialnega narodotvornega procesa in identifikacij izseljencev avtor ugotavlja, da so prekmurski izseljenci ohranjali svojo nenacionalno identiteto, diaspora iz Julijske krajine pa je razvila svojo lastno vizijo jugoslovanske »domovine«.
Ključne besede: sporna ozemlja, odnosi med državo in diasporo, Julijska krajina, Prekmurje, prva Jugoslavija