Članek presoja uveljavljanje programa opismenjevanja o duševnem zdravju – Prva pomoč na področju duševnega zdravja – in njegove vpeljave med etnične manjšine in migrante. Osredotoča se na preoblikovanje programa v smeri kulturno občutljivih vsebin in metod izvajanja. Na podlagi evalvacije njihovih uporabnikov povzema predloge za nadaljnje izboljšave in prilagajanje njihovim »kulturnim potrebam«. Glede na rezultate omenjenih evalvacij članek opozarja na nujnost premika od upoštevanja »zgolj« kulturnih razsežnosti duševnega zdravja k obravnavi strukturnih ranljivosti, ki vplivajo na živete izkušnje migrantov, kar vključuje tudi kritično presojo samega koncepta opismenjevanja.
KLJUČNE BESEDE: migracije, duševno zdravje, opismenjevanje o duševnem zdravju, program Prva pomoč na področju duševnega zdravja, kulturna razsežnost

Članek presoja uveljavljanje programa opismenjevanja o duševnem zdravju – Prva pomoč na področju duševnega zdravja – in njegove vpeljave med etnične manjšine in migrante. Osredotoča se na preoblikovanje programa v smeri kulturno občutljivih vsebin in metod izvajanja. Na podlagi evalvacije njihovih uporabnikov povzema predloge za nadaljnje izboljšave in prilagajanje njihovim »kulturnim potrebam«. Glede na rezultate omenjenih evalvacij članek opozarja na nujnost premika od upoštevanja »zgolj« kulturnih razsežnosti duševnega zdravja k obravnavi strukturnih ranljivosti, ki vplivajo na živete izkušnje migrantov, kar vključuje tudi kritično presojo samega koncepta opismenjevanja.
KLJUČNE BESEDE: migracije, duševno zdravje, opismenjevanje o duševnem zdravju, program Prva pomoč na področju duševnega zdravja, kulturna razsežnost

Članek se ukvarja z organiziranim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture, ki se je med slovenskimi izseljenci in izseljenkami v Nemčiji začel pred skoraj sto leti. Prvi tečaji so bili organizirani že v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ponovno pa vzpostavljeni po podpisu bilateralne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo (1968). Avtorica poudarja, da so poleg ugodnih političnih, družbenih in ekonomskih razmer v izvorni in ciljni državi za ohranjanje maternega jezika in ustanavljanje društev nujni posameznice in posamezniki, ki premagujejo birokratske ovire ter omogočajo organizacijo in izvajanje dopolnilnega pouka.
KLJUČNE BESEDE: Slovenke, Slovenci v Nemčiji, dopolnilni pouk slovenščine, ekonomski migranti

Članek se ukvarja z organiziranim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture, ki se je med slovenskimi izseljenci in izseljenkami v Nemčiji začel pred skoraj sto leti. Prvi tečaji so bili organizirani že v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ponovno pa vzpostavljeni po podpisu bilateralne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo (1968). Avtorica poudarja, da so poleg ugodnih političnih, družbenih in ekonomskih razmer v izvorni in ciljni državi za ohranjanje maternega jezika in ustanavljanje društev nujni posameznice in posamezniki, ki premagujejo birokratske ovire ter omogočajo organizacijo in izvajanje dopolnilnega pouka.
KLJUČNE BESEDE: Slovenke, Slovenci v Nemčiji, dopolnilni pouk slovenščine, ekonomski migranti

Članek obravnava mobilnost začasnih delavcev iz EU in vpliv transnacionalne začasne mobilnosti na njihov uspeh na trgu dela ter dostop do socialnih pravic in ugodnosti. Izkušnje začasnih migrantov iz EU na delu v Združenem kraljestvu kažejo, da je zanje dostop do trga dela in socialnega skrbstva v državi gostiteljici kljub deklarativni brezmejnosti evropskega trga dela odvisen od njihovega zaposlitvenega statusa in upravičenosti do socialne pomoči, kar vse vodi v delavsko prekarnost. V zvezi z dostopom do delavskih in socialnih pravic so izkušnje začasnih delavcev iz EU zaznamovane z zaposlitveno negotovostjo in neenakopravnostjo, ki se bosta zaradi izstopa Velike Britanije iz Evropske unije le še povečevali. 
KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, začasni migrantski delavci, delavske pravice, socialne pravice, Združeno kraljestvo

Članek obravnava mobilnost začasnih delavcev iz EU in vpliv transnacionalne začasne mobilnosti na njihov uspeh na trgu dela ter dostop do socialnih pravic in ugodnosti. Izkušnje začasnih migrantov iz EU na delu v Združenem kraljestvu kažejo, da je zanje dostop do trga dela in socialnega skrbstva v državi gostiteljici kljub deklarativni brezmejnosti evropskega trga dela odvisen od njihovega zaposlitvenega statusa in upravičenosti do socialne pomoči, kar vse vodi v delavsko prekarnost. V zvezi z dostopom do delavskih in socialnih pravic so izkušnje začasnih delavcev iz EU zaznamovane z zaposlitveno negotovostjo in neenakopravnostjo, ki se bosta zaradi izstopa Velike Britanije iz Evropske unije le še povečevali. 
KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, začasni migrantski delavci, delavske pravice, socialne pravice, Združeno kraljestvo

Izbruh koronavirusa je razkril kritičen položaj, do katerega lahko privedejo izolacijski in karantenski ukrepi, uporabljeni na migrantih, ki živijo v prenatrpanih sprejemnih centrih in centrih za pridržanje. Članek obravnava dogajanje v dveh izrednih sprejem­nih centrih (CASs) in v tako imenovanem hotspotu, ki se nahajajo na severu oziroma jugu Italije. Čeprav je humanitarna paradigma še vedno najbolj funkcionalna oblika upravljanja, je posebnost tega zgodovinskega trenutka avtorja spodbudila k razmisleku o kontinuiteti in spremembah, ki jih prinaša. Po njunem mnenju je zdravstvena kriza prispevala h krčenju oskrbe v humanitarnih okoljih na račun krepitve tradicionalnih sekuritarnih rešitev. 
KLJUČNE BESEDE: koronavirus, sistem sprejemanja, migranti, Italija

Izbruh koronavirusa je razkril kritičen položaj, do katerega lahko privedejo izolacijski in karantenski ukrepi, uporabljeni na migrantih, ki živijo v prenatrpanih sprejemnih centrih in centrih za pridržanje. Članek obravnava dogajanje v dveh izrednih sprejem­nih centrih (CASs) in v tako imenovanem hotspotu, ki se nahajajo na severu oziroma jugu Italije. Čeprav je humanitarna paradigma še vedno najbolj funkcionalna oblika upravljanja, je posebnost tega zgodovinskega trenutka avtorja spodbudila k razmisleku o kontinuiteti in spremembah, ki jih prinaša. Po njunem mnenju je zdravstvena kriza prispevala h krčenju oskrbe v humanitarnih okoljih na račun krepitve tradicionalnih sekuritarnih rešitev. 
KLJUČNE BESEDE: koronavirus, sistem sprejemanja, migranti, Italija

Članek ilustrira in analizira verbalni in institucionalni pristop Italije do migrantov, še zlasti prosilcev za azil, med pandemijo covida-19. Z opisi različnih »vsebinskih faz« in posledičnih institucionalnih dejavnosti prikazuje, kako je zdravstvena kriza zaostrila in celo okrepila že obstoječe pristope in prakse. Aktivnosti prejšnjega leta lahko razumemo kot nadaljnji korak v procesu eksternalizacije meja. Država je z instrumentalizacijo verbalnih in nezakonitih praks izvedla nekakšno deteritorializacijo, ki temelji na uporabi karantenskih ladij.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, covid-19, karantenske ladje, retorika, eksternalizacija

Članek ilustrira in analizira verbalni in institucionalni pristop Italije do migrantov, še zlasti prosilcev za azil, med pandemijo covida-19. Z opisi različnih »vsebinskih faz« in posledičnih institucionalnih dejavnosti prikazuje, kako je zdravstvena kriza zaostrila in celo okrepila že obstoječe pristope in prakse. Aktivnosti prejšnjega leta lahko razumemo kot nadaljnji korak v procesu eksternalizacije meja. Država je z instrumentalizacijo verbalnih in nezakonitih praks izvedla nekakšno deteritorializacijo, ki temelji na uporabi karantenskih ladij.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, covid-19, karantenske ladje, retorika, eksternalizacija