48 / 2018

Marina Lukšič-Hacin

Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi

Avtorica v prispevku bralcem predstavi pregled bogate selitvene dinamike na prostoru današnje Slovenije in obmejnih prostorih v zadnjih dvesto letih. Obravnava selitve v »avstrijskem času«, med prvo svetovno vojno in prvo Jugoslavijo, med drugo svetovno vojno in drugo Jugoslavijo ter med vojno v Jugoslaviji in osamosvajanjem Slovenije. Ne le intenzivna priseljensko-izseljenska oziroma selitvena dinamika, do katere je prihajalo z namenom iskanja dela in zatočišča, ampak tudi politično spreminjanje meja sta selitvene študije konstituirala kot zelo kompleksen pojav. Ta postavlja številne izzive za interpretacijo, »kako migracije razumeti« kot selitvene študije 21. stoletja.
KLJUČNE BESEDE: priseljensko-izseljenska selitvena dinamika, politično spreminjanje meja, selitvene študije, iskanje dela in zatočišča

48 / 2018

Marina Lukšič-Hacin

Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi

Avtorica v prispevku bralcem predstavi pregled bogate selitvene dinamike na prostoru današnje Slovenije in obmejnih prostorih v zadnjih dvesto letih. Obravnava selitve v »avstrijskem času«, med prvo svetovno vojno in prvo Jugoslavijo, med drugo svetovno vojno in drugo Jugoslavijo ter med vojno v Jugoslaviji in osamosvajanjem Slovenije. Ne le intenzivna priseljensko-izseljenska oziroma selitvena dinamika, do katere je prihajalo z namenom iskanja dela in zatočišča, ampak tudi politično spreminjanje meja sta selitvene študije konstituirala kot zelo kompleksen pojav. Ta postavlja številne izzive za interpretacijo, »kako migracije razumeti« kot selitvene študije 21. stoletja.
KLJUČNE BESEDE: priseljensko-izseljenska selitvena dinamika, politično spreminjanje meja, selitvene študije, iskanje dela in zatočišča

48 / 2018

Sonila Danaj

Napoteno delo ter varnost in zdravje pri delu: Pregled literature

Članek prinaša pregled literature s področja napotenih delavcev ter varnosti in zdravja pri delu (VZD). Čeprav ranljivi položaj napotenih delavcev obravnava literatura o napotitvah, splošne dejavnike tveganja VZD, vključno s tistimi o migrantskih delavcih, pa literatura o varnosti in zdravju pri delu, se oba segmenta komajda prekrivata. Prav zato se pojavlja potreba po proučitvi poklicne varnosti in zdravja napotenih delavcev v celotni Evropski uniji. Podrobneje bi morali raziskati tudi tiste socialne dejavnike, ki vplivajo na zdravje in varnost pri delu, kot so zaposlitvena razdrobljenost in prekarnost ter različne oblike čezmejne zaposlitvene mobilnosti, med katere sodijo napotitve delavcev.
KLJUČNE BESEDE: napoteno delo, Evropska unija, varnost in zdravje pri delu, pregled literature

48 / 2018

Sonila Danaj

Napoteno delo ter varnost in zdravje pri delu: Pregled literature

Članek prinaša pregled literature s področja napotenih delavcev ter varnosti in zdravja pri delu (VZD). Čeprav ranljivi položaj napotenih delavcev obravnava literatura o napotitvah, splošne dejavnike tveganja VZD, vključno s tistimi o migrantskih delavcih, pa literatura o varnosti in zdravju pri delu, se oba segmenta komajda prekrivata. Prav zato se pojavlja potreba po proučitvi poklicne varnosti in zdravja napotenih delavcev v celotni Evropski uniji. Podrobneje bi morali raziskati tudi tiste socialne dejavnike, ki vplivajo na zdravje in varnost pri delu, kot so zaposlitvena razdrobljenost in prekarnost ter različne oblike čezmejne zaposlitvene mobilnosti, med katere sodijo napotitve delavcev.
KLJUČNE BESEDE: napoteno delo, Evropska unija, varnost in zdravje pri delu, pregled literature

48 / 2018

Nataša Rogelja, Mojca Vah Jevšnik

Varnost in zdravje pri delu v transnacionalnih delovnih prostorih: Primer napotenih delavcev

Članek predstavlja rezultate empirične študije o varnosti in zdravju pri delu napotenih delavcev v transnacionalnih in večjezičnih delovnih prostorih. Razprava temelji na podatkih, pridobljenih s polstrukturiranimi intervjuji s ključnimi deležniki v Sloveniji, ki jih avtorici analizirata s pomočjo 'pristopa večplastne ranljivosti' (layered vulnerability approach; Sargeant, Tucker 2009). Članek prinaša vpogled v multiple ranljivosti napotenih delavcev, ki so pogosto napoteni na opravljanje dela v nevarnih sektorjih in izpostavljeni številnim zdravstvenim tveganjem, ponuja pa tudi nekaj rešitev za zmanjšanje njihove ranljivosti, med drugim tudi vlogo in pomen učinkovitega širjenja informacij in ozaveščanja.
KLJUČNE BESEDE: napoteni delavci, varnost in zdravje pri delu, transnacionalni delovni prostori, ranljivosti, Slovenija

48 / 2018

Nataša Rogelja, Mojca Vah Jevšnik

Varnost in zdravje pri delu v transnacionalnih delovnih prostorih: Primer napotenih delavcev

Članek predstavlja rezultate empirične študije o varnosti in zdravju pri delu napotenih delavcev v transnacionalnih in večjezičnih delovnih prostorih. Razprava temelji na podatkih, pridobljenih s polstrukturiranimi intervjuji s ključnimi deležniki v Sloveniji, ki jih avtorici analizirata s pomočjo 'pristopa večplastne ranljivosti' (layered vulnerability approach; Sargeant, Tucker 2009). Članek prinaša vpogled v multiple ranljivosti napotenih delavcev, ki so pogosto napoteni na opravljanje dela v nevarnih sektorjih in izpostavljeni številnim zdravstvenim tveganjem, ponuja pa tudi nekaj rešitev za zmanjšanje njihove ranljivosti, med drugim tudi vlogo in pomen učinkovitega širjenja informacij in ozaveščanja.
KLJUČNE BESEDE: napoteni delavci, varnost in zdravje pri delu, transnacionalni delovni prostori, ranljivosti, Slovenija

48 / 2018

Fabio Perocco

Napoteni delavci med kazualizacijo dela in prekarizacijo migracij

Članek obravnava spremembe na področju dela, kazualizacije dela in prekarizacije migracij; osvetljuje tako povezave med omenjenimi pojavi kot tudi družbene posledice njihovega prepletanja, npr. dvojno prekarnost migrantskih delavcev. Preučuje tudi pomen sodobnih migracijskih politik, ki vodijo k širjenju prekarnosti in prinašajo temu primerno delavsko zakonodajo. Članek se z obravnavo evropskega konteksta na napotene delavce osredotoča kot na primer konvergence omenjenih procesov, pa tudi kot na empirični prostor družbenega raziskovanja. Ta se ukvarja z novimi oblikami prekariata in razslojenosti ter s transformacijo migracijskih politik, vedno bolj osredotočenih na začasnost in krožnost.
KLJUČNE BESEDE: prekarizacija, spremembe dela, migracije, napoteni delavci

48 / 2018

Fabio Perocco

Napoteni delavci med kazualizacijo dela in prekarizacijo migracij

Članek obravnava spremembe na področju dela, kazualizacije dela in prekarizacije migracij; osvetljuje tako povezave med omenjenimi pojavi kot tudi družbene posledice njihovega prepletanja, npr. dvojno prekarnost migrantskih delavcev. Preučuje tudi pomen sodobnih migracijskih politik, ki vodijo k širjenju prekarnosti in prinašajo temu primerno delavsko zakonodajo. Članek se z obravnavo evropskega konteksta na napotene delavce osredotoča kot na primer konvergence omenjenih procesov, pa tudi kot na empirični prostor družbenega raziskovanja. Ta se ukvarja z novimi oblikami prekariata in razslojenosti ter s transformacijo migracijskih politik, vedno bolj osredotočenih na začasnost in krožnost.
KLJUČNE BESEDE: prekarizacija, spremembe dela, migracije, napoteni delavci

47 / 2018

Boštjan Zgonc

Knjižna ocena - Louis Adamič, Novi svet – ljudje in vizije: Izbrani odlomki iz dvanajstih Adamičevih knjig Mestna knjižnica, Grosuplje, 2015, 343 str.

V Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje je leta 2015 izšla zanimiva knjiga izbranih besedil Louisa Adamiča, svetovno znanega ameriškega pisatelja, slovenskega izseljenca, ki se je rodil na Blatu blizu Grosupljega. Knjiga poleg odlomkov iz znanih Adamičevih knjig prinaša tudi več doslej neprevedenih besedil, študijo urednika Jakoba Müllerja in obsežno izbrano bibliografijo Louisa Adamiča, ki jo je prispeval Drago Samec. Knjiga, ki je izjemno lepo tehnično urejena, na odličnem papirju, z všečnima tiskom in likovno opremo, je izraz pozornosti intelektualcev občin izdajateljic do kulturne dediščine in zavezanosti ohranjanju poznavanja pomembnih ustvarjalcev iz domačega okolja, je pa tudi mnogo več.
Najprej je treba omeniti spremno besedo Jakoba Müllerja, izrazno svežo, pomensko pretehtano in tudi inovativno. Sam pravi, da je želel napisati tri poglavja: o pisateljevem ustvarjalnem življenju, njegovem videnju ameriškega naroda in njegovem refleksivnem preverjanju velikih sodobnih družbenih vizij. Načrt je bil ambiciozen, žal ne v celoti uresničen. Urednik je uspešno izpisal prvi del, pokazal pisateljevo življenjsko pot in v precejšnji meri argumentirano opozoril na morda zmotno prepričanje, da je bil Louis Adamič žrtev atentata, morda celo jugoslovanskih oblasti. V sedanjem času, ko se zgodovina piše na novo, ko se razkriva doslej zamolčano, je Müllerjev prispevek dragocen, saj analizira tudi možne osebne razloge pisateljeve tragične smrti. Izbor številnih in tudi prvič prevedenih odlomkov pa v veliki meri bralcu vendarle odstira tudi etnično in družbeno tematiko Adamičevih del, ki sta v spremni besedi predstavljeni bolj površno.

47 / 2018

Boštjan Zgonc

Knjižna ocena - Louis Adamič, Novi svet – ljudje in vizije: Izbrani odlomki iz dvanajstih Adamičevih knjig Mestna knjižnica, Grosuplje, 2015, 343 str.

V Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje je leta 2015 izšla zanimiva knjiga izbranih besedil Louisa Adamiča, svetovno znanega ameriškega pisatelja, slovenskega izseljenca, ki se je rodil na Blatu blizu Grosupljega. Knjiga poleg odlomkov iz znanih Adamičevih knjig prinaša tudi več doslej neprevedenih besedil, študijo urednika Jakoba Müllerja in obsežno izbrano bibliografijo Louisa Adamiča, ki jo je prispeval Drago Samec. Knjiga, ki je izjemno lepo tehnično urejena, na odličnem papirju, z všečnima tiskom in likovno opremo, je izraz pozornosti intelektualcev občin izdajateljic do kulturne dediščine in zavezanosti ohranjanju poznavanja pomembnih ustvarjalcev iz domačega okolja, je pa tudi mnogo več.
Najprej je treba omeniti spremno besedo Jakoba Müllerja, izrazno svežo, pomensko pretehtano in tudi inovativno. Sam pravi, da je želel napisati tri poglavja: o pisateljevem ustvarjalnem življenju, njegovem videnju ameriškega naroda in njegovem refleksivnem preverjanju velikih sodobnih družbenih vizij. Načrt je bil ambiciozen, žal ne v celoti uresničen. Urednik je uspešno izpisal prvi del, pokazal pisateljevo življenjsko pot in v precejšnji meri argumentirano opozoril na morda zmotno prepričanje, da je bil Louis Adamič žrtev atentata, morda celo jugoslovanskih oblasti. V sedanjem času, ko se zgodovina piše na novo, ko se razkriva doslej zamolčano, je Müllerjev prispevek dragocen, saj analizira tudi možne osebne razloge pisateljeve tragične smrti. Izbor številnih in tudi prvič prevedenih odlomkov pa v veliki meri bralcu vendarle odstira tudi etnično in družbeno tematiko Adamičevih del, ki sta v spremni besedi predstavljeni bolj površno.