Članek ilustrira in analizira verbalni in institucionalni pristop Italije do migrantov, še zlasti prosilcev za azil, med pandemijo covida-19. Z opisi različnih »vsebinskih faz« in posledičnih institucionalnih dejavnosti prikazuje, kako je zdravstvena kriza zaostrila in celo okrepila že obstoječe pristope in prakse. Aktivnosti prejšnjega leta lahko razumemo kot nadaljnji korak v procesu eksternalizacije meja. Država je z instrumentalizacijo verbalnih in nezakonitih praks izvedla nekakšno deteritorializacijo, ki temelji na uporabi karantenskih ladij.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, covid-19, karantenske ladje, retorika, eksternalizacija

Članek ilustrira in analizira verbalni in institucionalni pristop Italije do migrantov, še zlasti prosilcev za azil, med pandemijo covida-19. Z opisi različnih »vsebinskih faz« in posledičnih institucionalnih dejavnosti prikazuje, kako je zdravstvena kriza zaostrila in celo okrepila že obstoječe pristope in prakse. Aktivnosti prejšnjega leta lahko razumemo kot nadaljnji korak v procesu eksternalizacije meja. Država je z instrumentalizacijo verbalnih in nezakonitih praks izvedla nekakšno deteritorializacijo, ki temelji na uporabi karantenskih ladij.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, covid-19, karantenske ladje, retorika, eksternalizacija

Članek obravnava vpliv pandemije Covida-19 na upravljanje sprejemnih centrov za begunce in prosilce za azil v Italiji. Na podlagi analize sprememb v politiki sprejemanja v zadnjih letih prikazuje, kako so te v omenjenih centrih med pandemijo vplivale na življenjske razmere beguncev in prosilcev za azil. Rezultati analize poudarjajo predvsem prenatrpane nastanitvene zmogljivosti, odsotnost institucionalnih smernic za obvladovanje položaja, pa tudi prekinitev selitvenih načrtov številnih migrantov. Članek temelji na digitalnih etnografskih tehnikah in telefonskih intervjujih s ključnimi govorci družbenih kontekstov, ki se spremljajo na spletu.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, begunci, sistem sprejemanja, pandemija Covida-19, Italija

Članek obravnava vpliv pandemije Covida-19 na upravljanje sprejemnih centrov za begunce in prosilce za azil v Italiji. Na podlagi analize sprememb v politiki sprejemanja v zadnjih letih prikazuje, kako so te v omenjenih centrih med pandemijo vplivale na življenjske razmere beguncev in prosilcev za azil. Rezultati analize poudarjajo predvsem prenatrpane nastanitvene zmogljivosti, odsotnost institucionalnih smernic za obvladovanje položaja, pa tudi prekinitev selitvenih načrtov številnih migrantov. Članek temelji na digitalnih etnografskih tehnikah in telefonskih intervjujih s ključnimi govorci družbenih kontekstov, ki se spremljajo na spletu.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, begunci, sistem sprejemanja, pandemija Covida-19, Italija

Pandemija Covida-19 je neenakopravno posegla v življenja prebivalcev Italije. Članek temelji na podatkih iz 47 polstrukturiranih intervjujev z različnimi skupinami migrantov. Ti kažejo, kako začasne rešitve, vgrajene v italijanski sistem upravljanja migracij, vplivajo tako na negotovi pravni status migrantov kot na njihov dostop do socialnega varstva. Čeprav migranti z urejenim pravnim statusom ali državljanstvom nimajo veliko opravka z italijansko birokracijo, kljub temu nimajo lahkega dostopa do socialne blaginje, ki je odvisna od njihovega delovnega in finančnega statusa. Migrante prekarce so najbolj prizadeli sekundarni učinki pandemije. Ugotovitve avtorjev so pomembne tako za politiko upravljanja migracij kot za prihodnje raziskave. 
KLJUČNE BESEDE: Covid-19, pravna negotovost, migracije, začasnost, socialno skrbstvo, Italija

Pandemija Covida-19 je neenakopravno posegla v življenja prebivalcev Italije. Članek temelji na podatkih iz 47 polstrukturiranih intervjujev z različnimi skupinami migrantov. Ti kažejo, kako začasne rešitve, vgrajene v italijanski sistem upravljanja migracij, vplivajo tako na negotovi pravni status migrantov kot na njihov dostop do socialnega varstva. Čeprav migranti z urejenim pravnim statusom ali državljanstvom nimajo veliko opravka z italijansko birokracijo, kljub temu nimajo lahkega dostopa do socialne blaginje, ki je odvisna od njihovega delovnega in finančnega statusa. Migrante prekarce so najbolj prizadeli sekundarni učinki pandemije. Ugotovitve avtorjev so pomembne tako za politiko upravljanja migracij kot za prihodnje raziskave. 
KLJUČNE BESEDE: Covid-19, pravna negotovost, migracije, začasnost, socialno skrbstvo, Italija

Pandemija Covida-19 je grobo posegla v tradicionalni izobraževalni proces in sprožila potrebo po prehodu na online izobraževanje. Revni otroci brez ustrezne informacij­ske tehnološke podpore so bili med to težavno pandemijo v veliki meri izključeni iz izobraževanja, ki je potekalo v karanteni. Raziskava kvalitativno analizira potencialno socialno izključenost in nadaljnjo marginalizacijo ob izobraževanju na daljavo v kon­kretnem prostoru – na območju Bitole v severni Makedoniji in Trevisa v Italiji.
KLJUČNE BESEDE: otroci migranti, otroci, ki živijo v revščini, marginalizacija, Covid-19 online izobraževanje, Severna Makedonija, Italija

Pandemija Covida-19 je grobo posegla v tradicionalni izobraževalni proces in sprožila potrebo po prehodu na online izobraževanje. Revni otroci brez ustrezne informacij­ske tehnološke podpore so bili med to težavno pandemijo v veliki meri izključeni iz izobraževanja, ki je potekalo v karanteni. Raziskava kvalitativno analizira potencialno socialno izključenost in nadaljnjo marginalizacijo ob izobraževanju na daljavo v kon­kretnem prostoru – na območju Bitole v severni Makedoniji in Trevisa v Italiji.
KLJUČNE BESEDE: otroci migranti, otroci, ki živijo v revščini, marginalizacija, Covid-19 online izobraževanje, Severna Makedonija, Italija

Članek na primeru neprijavljenih delavcev iz Bangladeša, ki so v Grčiji zaposleni kot obiralci jagod, prikazuje, kako rasni kapitalizem prispeva k zdravstveni ranljivosti delavcev drugih ras iz nižjih družbenih slojev in jih izpostavlja večjemu tveganju za okužbo s covidom-19. Podcenjevanje delavcev na podlagi rase sovpada z ilegalnim statusom migrantov in s kulturno specifičnimi normami moškosti, ki normalizirajo diskurz zdravstvene »nezasluženosti« neprijavljenih migrantov. Nesvobodno delo je zakonsko utemeljeno z restriktivno delovno zakonodajo za migrante in s selektivnim zapiranjem oziroma deportacijo »ilegalnih« migrantov. K zdravstveni ogroženosti neprijavljenih delavcev v kmetijstvu prispevata predvsem strukturna in sistemska diskriminacija.
KLJUČNE BESEDE: Grčija, migrantski delavci v kmetijstvu, Covid-19, rasni kapitalizem, ilegalni migranti

Članek na primeru neprijavljenih delavcev iz Bangladeša, ki so v Grčiji zaposleni kot obiralci jagod, prikazuje, kako rasni kapitalizem prispeva k zdravstveni ranljivosti delavcev drugih ras iz nižjih družbenih slojev in jih izpostavlja večjemu tveganju za okužbo s covidom-19. Podcenjevanje delavcev na podlagi rase sovpada z ilegalnim statusom migrantov in s kulturno specifičnimi normami moškosti, ki normalizirajo diskurz zdravstvene »nezasluženosti« neprijavljenih migrantov. Nesvobodno delo je zakonsko utemeljeno z restriktivno delovno zakonodajo za migrante in s selektivnim zapiranjem oziroma deportacijo »ilegalnih« migrantov. K zdravstveni ogroženosti neprijavljenih delavcev v kmetijstvu prispevata predvsem strukturna in sistemska diskriminacija.
KLJUČNE BESEDE: Grčija, migrantski delavci v kmetijstvu, Covid-19, rasni kapitalizem, ilegalni migranti