53 / 2021

Miha Zobec

Knjižna ocena – Anna Mazurkiewicz (ur.), East Central European Migrations During the Cold War: A Handbook; Berlin in Boston, De Gruyter Oldenbourg, 2019, 430 str.

Vzhodna in Jugovzhodna Evropa sta regiji, od koder so se ljudje množično izseljevali tako v dobi velikih migracij kot po drugi svetovni vojni. Prav s tem obdobjem, ki ga je bolj kot kaj drugega označevala napetost med vzhodnim in zahodnim blokom, se ukvarja knjiga, ki opisuje selitvena gibanja praktično vseh držav tedanjega vzhodnega bloka. Anna Mazurkiewicz, profesorica na univerzi v Gdansku in urednica knjige, je večji del svoje kariere posvetila raziskovanju izseljevanja iz Ljudske repub­like Poljske oz., natančneje, dejavnostim poljskih 'izgnancev' (exiles), ki so vztrajno nasprotovali sovjetskemu režimu v »domovini«, v ZDA. V uvodu urednica predstavi zagate, s katerimi se srečuje raziskovanje, ko poskuša tako raznoliko regijo postaviti na skupni imenovalec »Vzhodne Evrope«. Pritisk sovjetskega komunističnega sistema je sicer bremenil vse države (z izjemami, kakršna je bila Jugoslavija po razkolu s Stalinom), vendar avtorica opozarja, da omejevanje na blokovski označevalec in državno prisilo migrantom odvzema zmožnost samodejavnosti, ki je pomembno zaznamovala celotno njihovo delovanje v izseljenstvu. Raje kot z Vzhodno so se izseljenci identificirali s Srednjo Evropo, ki naj bi pripadala zahodnemu svetu, a je zaradi krivične razmejitve pristala v objemu Sovjetske zveze.

53 / 2021

Miha Zobec

Knjižna ocena – Anna Mazurkiewicz (ur.), East Central European Migrations During the Cold War: A Handbook; Berlin in Boston, De Gruyter Oldenbourg, 2019, 430 str.

Vzhodna in Jugovzhodna Evropa sta regiji, od koder so se ljudje množično izseljevali tako v dobi velikih migracij kot po drugi svetovni vojni. Prav s tem obdobjem, ki ga je bolj kot kaj drugega označevala napetost med vzhodnim in zahodnim blokom, se ukvarja knjiga, ki opisuje selitvena gibanja praktično vseh držav tedanjega vzhodnega bloka. Anna Mazurkiewicz, profesorica na univerzi v Gdansku in urednica knjige, je večji del svoje kariere posvetila raziskovanju izseljevanja iz Ljudske repub­like Poljske oz., natančneje, dejavnostim poljskih 'izgnancev' (exiles), ki so vztrajno nasprotovali sovjetskemu režimu v »domovini«, v ZDA. V uvodu urednica predstavi zagate, s katerimi se srečuje raziskovanje, ko poskuša tako raznoliko regijo postaviti na skupni imenovalec »Vzhodne Evrope«. Pritisk sovjetskega komunističnega sistema je sicer bremenil vse države (z izjemami, kakršna je bila Jugoslavija po razkolu s Stalinom), vendar avtorica opozarja, da omejevanje na blokovski označevalec in državno prisilo migrantom odvzema zmožnost samodejavnosti, ki je pomembno zaznamovala celotno njihovo delovanje v izseljenstvu. Raje kot z Vzhodno so se izseljenci identificirali s Srednjo Evropo, ki naj bi pripadala zahodnemu svetu, a je zaradi krivične razmejitve pristala v objemu Sovjetske zveze.

53 / 2021

Urška Strle

Identitetne transformacije v migracijskih procesih: Prelivajoča se pripadnost Kanadčanke slovensko-italijanskih korenin

Članek na podlagi življenjske zgodbe Anne Urbancic, dolgoletne profesorice italijanskih študij na Univerzi Toronto, zrcali identitetne transformacije. Rekonstrukcija njene zgodbe temelji na intervjuju, v katerem osvetljuje svojo kompleksno priseljensko dediščino, in na njenih različnih premišljevanjih o svoji kulturni identiteti v Kanadi. Njene pripovedi iz zadnjih dveh desetletij kažejo na istovetenje kot stalno spreminjajoči se proces, ki v veliki meri nastaja iz notranje percepcije zunanjega sveta. Pri tem sta najpomembnejši njena humanistična miselnost in izostrena družbena senzibilnost.
KLJUČNE BESEDE: Kanada, Slovenci, migracije, identiteta, življenjska zgodba

53 / 2021

Urška Strle

Identitetne transformacije v migracijskih procesih: Prelivajoča se pripadnost Kanadčanke slovensko-italijanskih korenin

Članek na podlagi življenjske zgodbe Anne Urbancic, dolgoletne profesorice italijanskih študij na Univerzi Toronto, zrcali identitetne transformacije. Rekonstrukcija njene zgodbe temelji na intervjuju, v katerem osvetljuje svojo kompleksno priseljensko dediščino, in na njenih različnih premišljevanjih o svoji kulturni identiteti v Kanadi. Njene pripovedi iz zadnjih dveh desetletij kažejo na istovetenje kot stalno spreminjajoči se proces, ki v veliki meri nastaja iz notranje percepcije zunanjega sveta. Pri tem sta najpomembnejši njena humanistična miselnost in izostrena družbena senzibilnost.
KLJUČNE BESEDE: Kanada, Slovenci, migracije, identiteta, življenjska zgodba

53 / 2021

Aleš Črnič, Ela Porić

Reprezentacije islama in muslimanov v slovenskih osnovnošolskih učbenikih

Članek obravnava reprezentacije islama in muslimanov v slovenskih osnovnošolskih učbenikih. Kritično diskurzivno analizo usmerja na štiri tematske poudarke, okoli kate­rih se zgoščajo reprezentacije: varnost in nasilje, geografsko kulturno umestitev, vlogo žensk in odnose med spoloma ter prispevek muslimanov k razvoju zahodne civilizacije. Rezultati kažejo redke primere očitno problematičnih reprezentacij, celostna anali­za pa razkriva, da šele množica manjših pristranskosti in/ali pretiravanj ob odsotnosti nekaterih tematik in/ali vizualnih ilustracij tvori popačeno reprezentacijo, ki reproducira nekatere stereotipe in starodavni strah pred muslimani in islamom.
KLJUČNE BESEDE: islam, muslimani, osnovnošolski učbeniki, reprezentacije, stereotipi

53 / 2021

Aleš Črnič, Ela Porić

Reprezentacije islama in muslimanov v slovenskih osnovnošolskih učbenikih

Članek obravnava reprezentacije islama in muslimanov v slovenskih osnovnošolskih učbenikih. Kritično diskurzivno analizo usmerja na štiri tematske poudarke, okoli kate­rih se zgoščajo reprezentacije: varnost in nasilje, geografsko kulturno umestitev, vlogo žensk in odnose med spoloma ter prispevek muslimanov k razvoju zahodne civilizacije. Rezultati kažejo redke primere očitno problematičnih reprezentacij, celostna anali­za pa razkriva, da šele množica manjših pristranskosti in/ali pretiravanj ob odsotnosti nekaterih tematik in/ali vizualnih ilustracij tvori popačeno reprezentacijo, ki reproducira nekatere stereotipe in starodavni strah pred muslimani in islamom.
KLJUČNE BESEDE: islam, muslimani, osnovnošolski učbeniki, reprezentacije, stereotipi

53 / 2021

Denis Premec, Rok Zupančič

Odnos prebivalstva ob slovenski državni meji do priseljencev: Študija občin Kostel in Osilnica

Avtorja v članku preučujeta stališča prebivalcev občin Kostel in Osilnica ob slovensko-hrvaški meji do ljudi na poti. Na tem območju skušajo migranti množično prečkati mejo, zato je posrednih ali neposrednih stikov med lokalnim prebivalstvom in migranti več kot drugod po državi. Zanimalo ju je, ali so stališča tamkajšnjega prebivalstva v primerjavi s stališči celotnega prebivalstva Slovenije o vprašanjih, povezanih z migranti, drugačna, in ali so povezana z nekaterimi demografskimi dejavniki (s spolom, starostjo, z izobrazbo, veroizpovedjo). Pričujočo mikroštudijo, ki temelji na terenski anketi, leta 2020 izvedeni v Kostelu in Osilnici, postavljata tudi v kontekst raziskav Slovensko javno mnenje.
KLJUČNE BESEDE: ljudje na poti, migranti, migracije, migrantska kriza, slovensko-hrvaška meja

53 / 2021

Denis Premec, Rok Zupančič

Odnos prebivalstva ob slovenski državni meji do priseljencev: Študija občin Kostel in Osilnica

Avtorja v članku preučujeta stališča prebivalcev občin Kostel in Osilnica ob slovensko-hrvaški meji do ljudi na poti. Na tem območju skušajo migranti množično prečkati mejo, zato je posrednih ali neposrednih stikov med lokalnim prebivalstvom in migranti več kot drugod po državi. Zanimalo ju je, ali so stališča tamkajšnjega prebivalstva v primerjavi s stališči celotnega prebivalstva Slovenije o vprašanjih, povezanih z migranti, drugačna, in ali so povezana z nekaterimi demografskimi dejavniki (s spolom, starostjo, z izobrazbo, veroizpovedjo). Pričujočo mikroštudijo, ki temelji na terenski anketi, leta 2020 izvedeni v Kostelu in Osilnici, postavljata tudi v kontekst raziskav Slovensko javno mnenje.
KLJUČNE BESEDE: ljudje na poti, migranti, migracije, migrantska kriza, slovensko-hrvaška meja

53 / 2021

Jelka Zorn

Evropski mejni režim: Tihotapljenje ljudi in paradoks kriminalizacije solidarnosti

Članek razpravlja o tihotapljenju ljudi v kontekstu evropskega mejnega režima. Oriše teptanje pravice do azila, razčleni demonizacijo tihotapcev in prikaže paradoks kriminalizacije solidarnosti. Kot tržna nelegalna storitev se tihotapljenje ljudi bistveno razlikuje od solidarnosti z ljudmi na poti. Protitihotapska zakonodaja pa ukinja razlike med tihotapljenjem in solidarnostnimi praksami, saj materialna korist ni nujen element kriminalizacije pomoči pri migraciji. Ugotavlja, da »nasilne meje« in državni pregon antagonizem tihotapstvo-solidarnost umeščajo na isti kontinuum in da so solidarnostne prakse upor proti nasilnim mejam, tihotapljenje pa njihov učinek.
KLJUČNE BESEDE: migracije, nasilne meje, azil, solidarnost, tihotapljenje ljudi, aktivizem

53 / 2021

Jelka Zorn

Evropski mejni režim: Tihotapljenje ljudi in paradoks kriminalizacije solidarnosti

Članek razpravlja o tihotapljenju ljudi v kontekstu evropskega mejnega režima. Oriše teptanje pravice do azila, razčleni demonizacijo tihotapcev in prikaže paradoks kriminalizacije solidarnosti. Kot tržna nelegalna storitev se tihotapljenje ljudi bistveno razlikuje od solidarnosti z ljudmi na poti. Protitihotapska zakonodaja pa ukinja razlike med tihotapljenjem in solidarnostnimi praksami, saj materialna korist ni nujen element kriminalizacije pomoči pri migraciji. Ugotavlja, da »nasilne meje« in državni pregon antagonizem tihotapstvo-solidarnost umeščajo na isti kontinuum in da so solidarnostne prakse upor proti nasilnim mejam, tihotapljenje pa njihov učinek.
KLJUČNE BESEDE: migracije, nasilne meje, azil, solidarnost, tihotapljenje ljudi, aktivizem