47 / 2018

Marijanca Ajša Vižintin

Razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja

Prispevek odpira vprašanje o vlogi učiteljev pri vključevanju učencev priseljencev ter navaja predloge za aktivno delovanje učiteljev pri razvoju medkulturne vzgoje in izobraževanja (s primeri iz Slovenije). Da bi bil šolski sistem v podporo učiteljem, ki razvijajo medkulturno zmožnost med vsemi učenci, je treba v učne načrte dodati konkretne učne cilje, v okviru katerih bodo učitelji znotraj učnih vsebin lahko poučevali o raznoliki družbi. Vsebine o večetnični, večjezični, večverski družbi bi bilo nujno vnesti tudi v študijske programe, da bodo (bodoči) učitelji bolje pripravljeni na raznoliko šolsko realnost in soustvarjanje medkulturne družbe. KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, begunci, ekonomski migranti, predsodki, aktivno državljanstvo, vključevanje, učitelji

47 / 2018

Marijanca Ajša Vižintin

Razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja

Prispevek odpira vprašanje o vlogi učiteljev pri vključevanju učencev priseljencev ter navaja predloge za aktivno delovanje učiteljev pri razvoju medkulturne vzgoje in izobraževanja (s primeri iz Slovenije). Da bi bil šolski sistem v podporo učiteljem, ki razvijajo medkulturno zmožnost med vsemi učenci, je treba v učne načrte dodati konkretne učne cilje, v okviru katerih bodo učitelji znotraj učnih vsebin lahko poučevali o raznoliki družbi. Vsebine o večetnični, večjezični, večverski družbi bi bilo nujno vnesti tudi v študijske programe, da bodo (bodoči) učitelji bolje pripravljeni na raznoliko šolsko realnost in soustvarjanje medkulturne družbe. KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, begunci, ekonomski migranti, predsodki, aktivno državljanstvo, vključevanje, učitelji

47 / 2018

Mirjam Milharčič-Hladnik

Raziskovanje slovenskega izseljenstva v luči spolno obeleženih migracij

Članek predstavlja, kako so izseljenke iz Slovenije in priseljenke v Slovenijo postale pomemben del migracijskih raziskav Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ter drugih institucij. Raziskave spolno obeleženih migracij so namreč razkrile tako različne načine strukturiranja razmerij moči, družbenih praks in institucij, organiziranih po spolnem načelu, kot subjektivne procese konstrukcije identitet v kontekstu migracij. Članek pri osredotočanju na metodološki razvoj poudarja narativni in avtobiografski pristop, ki je v analizo migracij vnesel glasove nekdanjih in sedanjih migrantk ter različne discipline obogatil z osebnimi izkušnjami, individualnimi interpretacijami in s paleto čustev žensk na poti.
KLJUČNE BESEDE: spol, migracija, slovenske migrantke, metodologija

47 / 2018

Mirjam Milharčič-Hladnik

Raziskovanje slovenskega izseljenstva v luči spolno obeleženih migracij

Članek predstavlja, kako so izseljenke iz Slovenije in priseljenke v Slovenijo postale pomemben del migracijskih raziskav Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ter drugih institucij. Raziskave spolno obeleženih migracij so namreč razkrile tako različne načine strukturiranja razmerij moči, družbenih praks in institucij, organiziranih po spolnem načelu, kot subjektivne procese konstrukcije identitet v kontekstu migracij. Članek pri osredotočanju na metodološki razvoj poudarja narativni in avtobiografski pristop, ki je v analizo migracij vnesel glasove nekdanjih in sedanjih migrantk ter različne discipline obogatil z osebnimi izkušnjami, individualnimi interpretacijami in s paleto čustev žensk na poti.
KLJUČNE BESEDE: spol, migracija, slovenske migrantke, metodologija

47 / 2018

Linda Becht, Laura Boucsein, Katharina Mayr

Dinamika drugačenja v aktivizmu kot del nemške »Willkommenskultur« po letu 2015

Članek kritično obravnava sodelovanje aktivistov v močno hvaljeni nemški Willkommenskultur ('kulturi dobrodošlice'). Z izhodiščem v humanitarnem delu proučuje različne načine drugačenja beguncev s strani aktivistov kljub na videz dobrim namenom ali prav zaradi njih. Analiza intervjujev z aktivisti iz severne Nemčije je pokazala, da so različne oblike drugačenja odvisne od njihove angažiranosti in osebnostnih lastnosti, kot je na primer odsotnost njihove osebne begunske izkušnje. Izključevalno drugačenje večinoma uporabljajo aktivisti, ki se ne zavedajo hierarhije moči, medtem ko vključevalno drugačenje uporabljajo predvsem aktivisti, ki se poskušajo z begunci bolj enakopravno povezovati.
KLJUČNE BESEDE: drugačenje, Willkommenskultur, aktivizem, humanitarizem, begunci

47 / 2018

Linda Becht, Laura Boucsein, Katharina Mayr

Dinamika drugačenja v aktivizmu kot del nemške »Willkommenskultur« po letu 2015

Članek kritično obravnava sodelovanje aktivistov v močno hvaljeni nemški Willkommenskultur ('kulturi dobrodošlice'). Z izhodiščem v humanitarnem delu proučuje različne načine drugačenja beguncev s strani aktivistov kljub na videz dobrim namenom ali prav zaradi njih. Analiza intervjujev z aktivisti iz severne Nemčije je pokazala, da so različne oblike drugačenja odvisne od njihove angažiranosti in osebnostnih lastnosti, kot je na primer odsotnost njihove osebne begunske izkušnje. Izključevalno drugačenje večinoma uporabljajo aktivisti, ki se ne zavedajo hierarhije moči, medtem ko vključevalno drugačenje uporabljajo predvsem aktivisti, ki se poskušajo z begunci bolj enakopravno povezovati.
KLJUČNE BESEDE: drugačenje, Willkommenskultur, aktivizem, humanitarizem, begunci

47 / 2018

Jure Gombač, Mohammad Morad

»Probashiji« v Italiji. Nove destinacije: Trendi, izvori in profili bangladeških migrantov v Padovi in Cadonegheju

Avtorja v članku ugotavljata, da se večina znanih objavljenih raziskav o migracijah iz Bangladeša v Italijo osredotoča na mesta z dolgoletnimi izkušnjami z bangladeškimi skupnostmi, na primer Rim, Vicenzo in Benetke. Za svojo raziskavo sta zato izbrala dve lokalni skupnosti, kamor se bangladeški migranti priseljujejo v zadnjem času, in sicer mesti Padova in Cadoneghe v Benečiji. S pomočjo podatkov, pridobljenih z vprašalniki in s številnimi intervjuji, odgovarjata na zastavljena vprašanja o trendih, kanalih in motivacijah, ki bangladeške migrante v zadnjem času usmerjajo v Padovo in Cadoneghe, zanimajo pa ju tudi izvor migrantov in njihov kulturni, sociodemografski in ekonomski profil. KLJUČNE BESEDE: migranti iz Bangladeša, migracijski trendi, motivacije za migracijo, migracija v Italijo, profili migrantov

47 / 2018

Jure Gombač, Mohammad Morad

»Probashiji« v Italiji. Nove destinacije: Trendi, izvori in profili bangladeških migrantov v Padovi in Cadonegheju

Avtorja v članku ugotavljata, da se večina znanih objavljenih raziskav o migracijah iz Bangladeša v Italijo osredotoča na mesta z dolgoletnimi izkušnjami z bangladeškimi skupnostmi, na primer Rim, Vicenzo in Benetke. Za svojo raziskavo sta zato izbrala dve lokalni skupnosti, kamor se bangladeški migranti priseljujejo v zadnjem času, in sicer mesti Padova in Cadoneghe v Benečiji. S pomočjo podatkov, pridobljenih z vprašalniki in s številnimi intervjuji, odgovarjata na zastavljena vprašanja o trendih, kanalih in motivacijah, ki bangladeške migrante v zadnjem času usmerjajo v Padovo in Cadoneghe, zanimajo pa ju tudi izvor migrantov in njihov kulturni, sociodemografski in ekonomski profil. KLJUČNE BESEDE: migranti iz Bangladeša, migracijski trendi, motivacije za migracijo, migracija v Italijo, profili migrantov

47 / 2018

Judita Peterlin

Integracija Slovencev iz Argentine v nostalgično deželo prednikov in slovensko delovno okolje

Avtorica v članku, ki je utemeljen na kvalitativni raziskovalni metodi, identificira ključne izzive, s katerimi se ljudje slovenskih korenin po nastanitvi v Sloveniji soočajo tako na osebni kot profesionalni ravni. Še zlasti se posveča njihovim težavam pri zaposlovanju in na delovnih mestih, utemelji pa tudi prednosti, ki jih njihova integracija vnaša v slovensko delovno okolje. Na koncu podaja priporočila za ustvarjanje učinkovitih sinergij med argentinskimi Slovenci in slovenskimi zaposlovalci. KLJUČNE BESEDE: Slovenci, trg dela, kultura organizacije, migracija, management sprememb

47 / 2018

Judita Peterlin

Integracija Slovencev iz Argentine v nostalgično deželo prednikov in slovensko delovno okolje

Avtorica v članku, ki je utemeljen na kvalitativni raziskovalni metodi, identificira ključne izzive, s katerimi se ljudje slovenskih korenin po nastanitvi v Sloveniji soočajo tako na osebni kot profesionalni ravni. Še zlasti se posveča njihovim težavam pri zaposlovanju in na delovnih mestih, utemelji pa tudi prednosti, ki jih njihova integracija vnaša v slovensko delovno okolje. Na koncu podaja priporočila za ustvarjanje učinkovitih sinergij med argentinskimi Slovenci in slovenskimi zaposlovalci. KLJUČNE BESEDE: Slovenci, trg dela, kultura organizacije, migracija, management sprememb