Povod za izdajo zbornika Razprave o medkulturnosti je med drugim deseta obletnica Fakultete za huma- nistične študije Koper, Univerze na Primorskem (UP FHŠ), ki že od svojih začetkov raziskuje vprašanje večkulturalizma in medkulturnega stika. Gre za prvi zbornik, ki se neposredno ukvarja s tematiko medkulturnosti, vsebuje pa prispevke 22 predavateljev in predavateljic UP FHŠ. Delo Razprave o medkulturnosti tvorijo prispevki družboslovno-humanističnih disciplin, ki so tako teoretično-pregledne narave kot študije primerov in se neposredno ukvarjajo s kompleksnimi fenomeni medkulturne, večkulturne in prekokulturne stvarnosti.

Monografija v uvodu ponudi bralcu v kritični razmislek koncepte, ki so aktualni v večkulturni globalizirani družbi, v nadaljevanju pa sledijo članki o medkulturnosti iz različnih družboslovnih oziroma predvsem humanističnih znanosti. V nadaljevanju je delo razdeljeno na tri sklope. V prvem so prispevki, ki predstavljajo z različnih zornih kotov, če citiram urednika, »kompleksne medkulturne, večkulturne in prekokulturne stvarnosti, poskuse družbenih in političnih soočanj ter regulacij kulturnih, rasnih, verskih in jezikovnih pluralnosti (multikulturalizem) in nenazadnje razvoj konceptov, teoretičnih modelov in epistemoloških orodij za soočanje z vprašanji medkulturnosti, večkulturnosti in prekokulturnosti v okviru posameznih ved«. V drugem sklopu so analize medkulturnosti, ki temeljijo na študijah primerov, v zadnjem pa zbornik v dveh prispevkih obravnava »razmerje med dvema sodobnima intelektualnima kulturama, in sicer naravoslovno-tehniško in humanistično-družboslovno«.

Povod za izdajo zbornika Razprave o medkulturnosti je med drugim deseta obletnica Fakultete za huma- nistične študije Koper, Univerze na Primorskem (UP FHŠ), ki že od svojih začetkov raziskuje vprašanje večkulturalizma in medkulturnega stika. Gre za prvi zbornik, ki se neposredno ukvarja s tematiko medkulturnosti, vsebuje pa prispevke 22 predavateljev in predavateljic UP FHŠ. Delo Razprave o medkulturnosti tvorijo prispevki družboslovno-humanističnih disciplin, ki so tako teoretično-pregledne narave kot študije primerov in se neposredno ukvarjajo s kompleksnimi fenomeni medkulturne, večkulturne in prekokulturne stvarnosti.

Monografija v uvodu ponudi bralcu v kritični razmislek koncepte, ki so aktualni v večkulturni globalizirani družbi, v nadaljevanju pa sledijo članki o medkulturnosti iz različnih družboslovnih oziroma predvsem humanističnih znanosti. V nadaljevanju je delo razdeljeno na tri sklope. V prvem so prispevki, ki predstavljajo z različnih zornih kotov, če citiram urednika, »kompleksne medkulturne, večkulturne in prekokulturne stvarnosti, poskuse družbenih in političnih soočanj ter regulacij kulturnih, rasnih, verskih in jezikovnih pluralnosti (multikulturalizem) in nenazadnje razvoj konceptov, teoretičnih modelov in epistemoloških orodij za soočanje z vprašanji medkulturnosti, večkulturnosti in prekokulturnosti v okviru posameznih ved«. V drugem sklopu so analize medkulturnosti, ki temeljijo na študijah primerov, v zadnjem pa zbornik v dveh prispevkih obravnava »razmerje med dvema sodobnima intelektualnima kulturama, in sicer naravoslovno-tehniško in humanistično-družboslovno«.

IZVLEČEK

Ključni vidiki vprašanj, povezanih z identiteto Romov, so neizogibno povezani s tradicionalno migracijo na eni strani in dolgotrajno izpostavljenostjo Romov diskriminaciji in družbeni izključenosti na drugi. Zato debata o vprašanjih identitete, ki so diskutabilna tudi v okviru romske skupnosti, ne bi bila mogoča brez kratkega pregleda zgodovinskih vzorcev o gibanju romske skupnosti, procesih sprememb v času valov migracije, pa tudi ohranjanja zavesti o pripadanju eni skupini s specifičnimi etničnimi in kulturnimi potezami.

Sodobna analiza vprašanj identitete Romov v Makedoniji ima ambiciozen cilj: skozi aplikacijo treh pristopov uporabljenih v raziskovanju Romov želi dati pregled vzroka in učinkov socio-ekonomskega statusa Romov, migracije in vprašanj povezanih z identiteto.

KLJUČNE BESEDE: Romi, migracija, identiteta, socialna izključenost

IZVLEČEK

Ključni vidiki vprašanj, povezanih z identiteto Romov, so neizogibno povezani s tradicionalno migracijo na eni strani in dolgotrajno izpostavljenostjo Romov diskriminaciji in družbeni izključenosti na drugi. Zato debata o vprašanjih identitete, ki so diskutabilna tudi v okviru romske skupnosti, ne bi bila mogoča brez kratkega pregleda zgodovinskih vzorcev o gibanju romske skupnosti, procesih sprememb v času valov migracije, pa tudi ohranjanja zavesti o pripadanju eni skupini s specifičnimi etničnimi in kulturnimi potezami.

Sodobna analiza vprašanj identitete Romov v Makedoniji ima ambiciozen cilj: skozi aplikacijo treh pristopov uporabljenih v raziskovanju Romov želi dati pregled vzroka in učinkov socio-ekonomskega statusa Romov, migracije in vprašanj povezanih z identiteto.

KLJUČNE BESEDE: Romi, migracija, identiteta, socialna izključenost

IZVLEČEK

Republika Makedonija se sooča s povečanim tokom povratnikov, ki so bili zakoniti ali nezakoniti migranti v tujini. Zato družba prepoznava vprašanja njihove socialne, ekonomske in kulturne reintegracije v družbo. Da bi se odzvali na potrebe povratnikov, je vlada pripravila Program za reintegracijo povratnikov v skladu z dogovori o ponovnem prevzemu oseb. Pričakujemo, da bo Program pripomogel k dejavnostim nevladnih organizacij pri bolj organizirani pomoči povratnikom in njihovim družinam pri njihovi prostovoljni ali prisilni vrnitvi.

KLJUČNE BESEDE: nezakonita migracija, reintegracija, prostovoljna in prisilna vrnitev, migranti povratniki, dogovori o ponovnem prevzemu oseb

IZVLEČEK

Republika Makedonija se sooča s povečanim tokom povratnikov, ki so bili zakoniti ali nezakoniti migranti v tujini. Zato družba prepoznava vprašanja njihove socialne, ekonomske in kulturne reintegracije v družbo. Da bi se odzvali na potrebe povratnikov, je vlada pripravila Program za reintegracijo povratnikov v skladu z dogovori o ponovnem prevzemu oseb. Pričakujemo, da bo Program pripomogel k dejavnostim nevladnih organizacij pri bolj organizirani pomoči povratnikom in njihovim družinam pri njihovi prostovoljni ali prisilni vrnitvi.

KLJUČNE BESEDE: nezakonita migracija, reintegracija, prostovoljna in prisilna vrnitev, migranti povratniki, dogovori o ponovnem prevzemu oseb

IZVLEČEK

Članek prevprašuje veljavnost pojma multiplih ali hibridnih identitet, pri čemer je v ospredju argumentacija, da takšna raba v nekaterih študijah transnacionalizma in migracijskih režimov lahko poustvarja migrante kot druge in drugačne. Česar ta raba ne izpostavi, je, da pripadanja niso nekaj abstraknega, ampak so situirane in kontekstualizirane izkušnje, medtem ko stavljenje na »pozitivne« identitete lahko učinkuje kot maskiranje strukturnih neenakosti. Besedilo se posveča alternativnim konceptualizacijam z uporabo naracije in pripovedovanja zgodb, ki bolje kot identitete zaobjamejo kontekstualizirane realnosti migracij. Teoretska argumentacija je podkrepljena z rezultati empirične raziskave, kjer je v ospredju razprava o pripadanju v post-jugoslovanskem kontekstu na podlagi biografskih intervjujev z migrant v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: identiteta, hibridna identitita, pripadanje migrantov, naracija, nekdanja Jugoslavija

IZVLEČEK

Članek prevprašuje veljavnost pojma multiplih ali hibridnih identitet, pri čemer je v ospredju argumentacija, da takšna raba v nekaterih študijah transnacionalizma in migracijskih režimov lahko poustvarja migrante kot druge in drugačne. Česar ta raba ne izpostavi, je, da pripadanja niso nekaj abstraknega, ampak so situirane in kontekstualizirane izkušnje, medtem ko stavljenje na »pozitivne« identitete lahko učinkuje kot maskiranje strukturnih neenakosti. Besedilo se posveča alternativnim konceptualizacijam z uporabo naracije in pripovedovanja zgodb, ki bolje kot identitete zaobjamejo kontekstualizirane realnosti migracij. Teoretska argumentacija je podkrepljena z rezultati empirične raziskave, kjer je v ospredju razprava o pripadanju v post-jugoslovanskem kontekstu na podlagi biografskih intervjujev z migrant v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: identiteta, hibridna identitita, pripadanje migrantov, naracija, nekdanja Jugoslavija

IZVLEČEK

Avtorica v prispevku raziskuje položaj mednarodno posvojenih otrok v državi, v katero so bili posvo- jeni. Z raziskovanjem načinov, na katere posamezenik postane del določene nacionalne skupnosti in/ ali kulture, s povzemanjem raziskav na področju mednarodnih posvojitev in etnizacije kot tudi možnih strategij za ravnanje dokazuje, da pripisana pripadnost zahteva več kot le državljanski status ali pravno legalizirane sorodstvene vezi.

KLJUČNE BESEDE: mednarodne posvojitve, sorodstvene vezi, migranti, nacionalnost, identiteta

IZVLEČEK

Avtorica v prispevku raziskuje položaj mednarodno posvojenih otrok v državi, v katero so bili posvo- jeni. Z raziskovanjem načinov, na katere posamezenik postane del določene nacionalne skupnosti in/ ali kulture, s povzemanjem raziskav na področju mednarodnih posvojitev in etnizacije kot tudi možnih strategij za ravnanje dokazuje, da pripisana pripadnost zahteva več kot le državljanski status ali pravno legalizirane sorodstvene vezi.

KLJUČNE BESEDE: mednarodne posvojitve, sorodstvene vezi, migranti, nacionalnost, identiteta