IZVLEČEK
Prispevek predstavlja dopis zdravnika Karola Pečnika iz Aleksandrije. Leta 1897 je izšel v treh številkah goriškega lista Soča 1897 in se v veliki meri dotika slovenskih izseljenk v Egiptu, tako imenovanih aleksandrink. Pečnikov odnos do izseljevanja ni a priori negativen in moralno obtoževanje v nasprotju z drugim takratnim časopisnim ukvarjanjem z aleksandrinkami pri njem ni v prvem planu. Njegova glavna skrb je (narodno zavedna) ženska, ki je v tujem, mestnem okolju v veliki nevarnosti, da uide z narodnega sita. Njegov dopis priča, da so bile ženske kot pomemben element zamišljanja naroda v stiku s tujerodnim elementom – na mejah narodnega telesa – potencialna nevarnost za kontaminacijo naroda. 
KLJUČNE BESEDE: Karol Pečnik, Egipt, aleksandrinke, ženske, migracija, narodnost

IZVLEČEK
Prispevek predstavlja dopis zdravnika Karola Pečnika iz Aleksandrije. Leta 1897 je izšel v treh številkah goriškega lista Soča 1897 in se v veliki meri dotika slovenskih izseljenk v Egiptu, tako imenovanih aleksandrink. Pečnikov odnos do izseljevanja ni a priori negativen in moralno obtoževanje v nasprotju z drugim takratnim časopisnim ukvarjanjem z aleksandrinkami pri njem ni v prvem planu. Njegova glavna skrb je (narodno zavedna) ženska, ki je v tujem, mestnem okolju v veliki nevarnosti, da uide z narodnega sita. Njegov dopis priča, da so bile ženske kot pomemben element zamišljanja naroda v stiku s tujerodnim elementom – na mejah narodnega telesa – potencialna nevarnost za kontaminacijo naroda. 
KLJUČNE BESEDE: Karol Pečnik, Egipt, aleksandrinke, ženske, migracija, narodnost

IZVLEČEK
Španija je vedno zavzemala velik del mednarodnih migracijskih tokov. Najsi bo to odseljevanje ali priseljevanje, veliko Špancev je svoj dom našlo v tujini, prav tako pa je Španija postala nov dom za držav­ljane mnogih držav, pri čemer se pričujoča raziskava osredotoča na slednje. Članek preučuje špansko priseljensko zakonodajo in integracijo priseljencev. Pri tem se predvsem posveča dejavnikom socialne vključenosti in uspešnosti integracije v špansko družbo. Jedro predstavlja analiza rezultatov desetih poglobljenih intervjujev s priseljenci različnih kulturnih in narodnostnih ozadij, pri čemer vsi vprašani prebivajo v mestu Jerez de la Frontera. Dodatno so predstavljeni rezultati analize treh poglobljenih intervjujev z zaposlenimi, ki delajo s priseljenci. Večina slednjih pride pripravljenih. V Španiji že imajo prijatelje ali sorodnike, ki jih podpirajo finančno, pri pridobivanju bivalnih in delovnih dovoljenj ter jim tako pomagajo pri vključevanju v družbo in pri iskanju dela. 
KLJUČNE BESEDE: španska priseljenska zakonodaja, integracija priseljencev, razlogi za migracije, Jerez de la Frontera, poglobljeni intervjuji

IZVLEČEK
Španija je vedno zavzemala velik del mednarodnih migracijskih tokov. Najsi bo to odseljevanje ali priseljevanje, veliko Špancev je svoj dom našlo v tujini, prav tako pa je Španija postala nov dom za držav­ljane mnogih držav, pri čemer se pričujoča raziskava osredotoča na slednje. Članek preučuje špansko priseljensko zakonodajo in integracijo priseljencev. Pri tem se predvsem posveča dejavnikom socialne vključenosti in uspešnosti integracije v špansko družbo. Jedro predstavlja analiza rezultatov desetih poglobljenih intervjujev s priseljenci različnih kulturnih in narodnostnih ozadij, pri čemer vsi vprašani prebivajo v mestu Jerez de la Frontera. Dodatno so predstavljeni rezultati analize treh poglobljenih intervjujev z zaposlenimi, ki delajo s priseljenci. Večina slednjih pride pripravljenih. V Španiji že imajo prijatelje ali sorodnike, ki jih podpirajo finančno, pri pridobivanju bivalnih in delovnih dovoljenj ter jim tako pomagajo pri vključevanju v družbo in pri iskanju dela. 
KLJUČNE BESEDE: španska priseljenska zakonodaja, integracija priseljencev, razlogi za migracije, Jerez de la Frontera, poglobljeni intervjuji

IZVLEČEK
Odsevi multikulturnosti in patriotizma v slovenskih osnovnošolskih učnih načrtih Članek prikazuje analizo vključenosti domovinskih elementov v učne načrte osnovnošolskih predmetov, ki so prilagojeni multikulturnemu okolju. Izobraževalni sistem v Sloveniji namreč znotraj zakonodajnega okvira omogoča modifikacijo učnih vsebin, ki so vezane na identiteto manjšin. Rezultate analize inkluzivnosti domovinskih elementov lahko strnemo v dva sklopa ugotovitev. Prvič, da je način vključevanja domovinskih elementov specifično drugačen glede na posamezen učni predmet (torej odsotnost strateškega pristopa) ter drugič, da je način vključevanja domovinskih elementov specifičen glede na to kateri manjšini je prilagojen. Zdi se kot da je vključevanje domovinskih elementov v učne načrte obeh narodnih manjšin prepuščeno naključju.
KLJUČNE BESEDE: učni načrt, multikulturnost, etnične manjšine, domovinski elementi, osnovnošolsko izobraževanje

IZVLEČEK
Odsevi multikulturnosti in patriotizma v slovenskih osnovnošolskih učnih načrtih Članek prikazuje analizo vključenosti domovinskih elementov v učne načrte osnovnošolskih predmetov, ki so prilagojeni multikulturnemu okolju. Izobraževalni sistem v Sloveniji namreč znotraj zakonodajnega okvira omogoča modifikacijo učnih vsebin, ki so vezane na identiteto manjšin. Rezultate analize inkluzivnosti domovinskih elementov lahko strnemo v dva sklopa ugotovitev. Prvič, da je način vključevanja domovinskih elementov specifično drugačen glede na posamezen učni predmet (torej odsotnost strateškega pristopa) ter drugič, da je način vključevanja domovinskih elementov specifičen glede na to kateri manjšini je prilagojen. Zdi se kot da je vključevanje domovinskih elementov v učne načrte obeh narodnih manjšin prepuščeno naključju.
KLJUČNE BESEDE: učni načrt, multikulturnost, etnične manjšine, domovinski elementi, osnovnošolsko izobraževanje

IZVLEČEK
Hrvaška etnična društva v Sloveniji: zgodovinski kontekst in etnični položajČlanek obravnava institucije hrvaške etnične skupine v Sloveniji. Osredotoča se na združevanja hrvaških društev, na Zvezo društev kot osrednjo organizacijo, v katero se je povezalo enajst društev. Uporabljen je vprašalnik, ki so ga izpolnili vodje hrvaških društev, ter diskurzivna analiza časopisnih in spletnih člankov o hrvaški etnični manjšini v Sloveniji. Model etničnega položaja je teoretsko-opazovalni model, ki omogoča umestitev etničnega položaja v ustrezen sinhroni (prostorski) in diahroni (zgodovinski) kontekst. Aktivnosti in organizacijska struktura hrvaških društev so v največji meri odvisne od etničnega položaja v Sloveniji kot državi gostiteljici pa tudi v širšem okolju regije in Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, hrvaška etnična društva, etnični položaj, nacionalne manjšine

IZVLEČEK
Hrvaška etnična društva v Sloveniji: zgodovinski kontekst in etnični položajČlanek obravnava institucije hrvaške etnične skupine v Sloveniji. Osredotoča se na združevanja hrvaških društev, na Zvezo društev kot osrednjo organizacijo, v katero se je povezalo enajst društev. Uporabljen je vprašalnik, ki so ga izpolnili vodje hrvaških društev, ter diskurzivna analiza časopisnih in spletnih člankov o hrvaški etnični manjšini v Sloveniji. Model etničnega položaja je teoretsko-opazovalni model, ki omogoča umestitev etničnega položaja v ustrezen sinhroni (prostorski) in diahroni (zgodovinski) kontekst. Aktivnosti in organizacijska struktura hrvaških društev so v največji meri odvisne od etničnega položaja v Sloveniji kot državi gostiteljici pa tudi v širšem okolju regije in Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, hrvaška etnična društva, etnični položaj, nacionalne manjšine

IZVLEČEK
Socialne pravice migrantk in migrantov so zaradi prepričanja, da ljudje migrirajo ne le z namenom dela, temveč tudi s socialno državo povezanih ugodnosti, regulirane s posebno pozornostjo in vklju­čujejo tako denarne dajatve kot storitve. Dostop migrantov do socialnih pravic je odvisen od več dejavnikov, in sicer od obsega socialne države oz. socialnih pravic in dajatev, stopnje odvisnosti pravic od državljanskega statusa, imigracijskih ali integracijskih politik in diskurzov o tujih delavkah in delavcih. V zadnjih desetletjih se politični diskurzi in javno mnenje o upravičenosti migrantk in migrantov do socialnih pravic in dajatev zaostrujejo. Posledice so predvsem restriktivnejše migracijske politike in oteženi pogoji za pridobitev statusa, ki omogoča večjo varnost in stabilnost življenjskih potekov migrantk in migrantov. V članku se osredotočam na učinke, ki jih ima preplet govora o zlorabah pravic s statusi, ki omogočajo dostop do socialnih pravic v EU in Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: socialna država, socialne pravice in dajatve, omejitve, migracijske politike, javno mnenje

IZVLEČEK
Socialne pravice migrantk in migrantov so zaradi prepričanja, da ljudje migrirajo ne le z namenom dela, temveč tudi s socialno državo povezanih ugodnosti, regulirane s posebno pozornostjo in vklju­čujejo tako denarne dajatve kot storitve. Dostop migrantov do socialnih pravic je odvisen od več dejavnikov, in sicer od obsega socialne države oz. socialnih pravic in dajatev, stopnje odvisnosti pravic od državljanskega statusa, imigracijskih ali integracijskih politik in diskurzov o tujih delavkah in delavcih. V zadnjih desetletjih se politični diskurzi in javno mnenje o upravičenosti migrantk in migrantov do socialnih pravic in dajatev zaostrujejo. Posledice so predvsem restriktivnejše migracijske politike in oteženi pogoji za pridobitev statusa, ki omogoča večjo varnost in stabilnost življenjskih potekov migrantk in migrantov. V članku se osredotočam na učinke, ki jih ima preplet govora o zlorabah pravic s statusi, ki omogočajo dostop do socialnih pravic v EU in Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: socialna država, socialne pravice in dajatve, omejitve, migracijske politike, javno mnenje