IZVLEČEK

Vključevanje (novo)priseljenih otrok v osnovne šole je aktualen problem šolskih sistemov, saj po šte- vilnih mednarodnih raziskavah učenci s priseljenskim ozadjem v večini držav ne dosegajo primerljivih šolskih rezultatov. Nekatere države – kot je v našem primeru Švedska – se s to problematiko ukvarjajo že desetletja in so pri šolanju (novo)priseljenih učencev razvile številne podporne mehanizme. Rezultati raziskave kažejo, da v primerjavi s Švedsko slovenski šolski sistem ne zagotavlja razmer, v katerih bi se priseljeni učenci učinkovito učili slovenščino in razvijali svojo kulturno identiteto.

KLJUČNE BESEDE: (novo)priseljeni učenci, materni jezik, prilagajanje pouka, kulturna heterogenost oz. homogenost

IZVLEČEK

Vključevanje (novo)priseljenih otrok v osnovne šole je aktualen problem šolskih sistemov, saj po šte- vilnih mednarodnih raziskavah učenci s priseljenskim ozadjem v večini držav ne dosegajo primerljivih šolskih rezultatov. Nekatere države – kot je v našem primeru Švedska – se s to problematiko ukvarjajo že desetletja in so pri šolanju (novo)priseljenih učencev razvile številne podporne mehanizme. Rezultati raziskave kažejo, da v primerjavi s Švedsko slovenski šolski sistem ne zagotavlja razmer, v katerih bi se priseljeni učenci učinkovito učili slovenščino in razvijali svojo kulturno identiteto.

KLJUČNE BESEDE: (novo)priseljeni učenci, materni jezik, prilagajanje pouka, kulturna heterogenost oz. homogenost

IZVLEČEK

V članku avtorica analizira, v kolikšni meri so v osnovnošolske učne načrte in učbenike vključene vsebine večkulturnega izobraževanja in se ob tem osredotoča na analizo učnih načrtov in učbenikov za geografijo. Prav tako analizira prilagoditve za osnovno šolo za odrasle – interno gradivo ljudskih univerz. Pri analizi učnih načrtov, učbenikov in navedenega internega gradiva uporablja metodo analiza vsebine. Rezultati raziskave so potrdili predpostavko avtorice, da vsebine večkulturnega izobraževanja v učnih načrtih in učbenikih niso dovolj zastopane, da bi se izobraževalni sistem v Sloveniji lahko ustrezno razvijal kot večkulturno izobraževanje.

KLJUČNE BESEDE: večkulturno izobraževanje, učni načrti, učbeniki, geografija, interno gradivo za osnovno šolo za odrasle

IZVLEČEK

V članku avtorica analizira, v kolikšni meri so v osnovnošolske učne načrte in učbenike vključene vsebine večkulturnega izobraževanja in se ob tem osredotoča na analizo učnih načrtov in učbenikov za geografijo. Prav tako analizira prilagoditve za osnovno šolo za odrasle – interno gradivo ljudskih univerz. Pri analizi učnih načrtov, učbenikov in navedenega internega gradiva uporablja metodo analiza vsebine. Rezultati raziskave so potrdili predpostavko avtorice, da vsebine večkulturnega izobraževanja v učnih načrtih in učbenikih niso dovolj zastopane, da bi se izobraževalni sistem v Sloveniji lahko ustrezno razvijal kot večkulturno izobraževanje.

KLJUČNE BESEDE: večkulturno izobraževanje, učni načrti, učbeniki, geografija, interno gradivo za osnovno šolo za odrasle

POVZETEK

Avtor v članku obravnava načine spoprijemanja z raznolikostjo ter težave, napetosti in izzive ob vključe- vanju različnosti v učilnice in druga izobraževalna okolja. V uvodnem delu predstavi nekaj preliminarnih vprašanj o vlogi in pomenu spoprijemanja z različnostjo v vzgoji in izobraževanju. Sledi predstavitev treh temeljnih dimenzij različnosti, s katerimi se srečujejo neidealna izobraževalna okolja. V tretjem razdelku avtor predstavi vlogo in pomen spoprijemanja z različnostjo v vzgoji in izobraževanju ter identificira različne funkcije spoprijemanja z različnostjo. V četrtem razdelku analizira temeljna protislovja ter z njimi povezane težave, s katerimi se soočajo poenostavljene različice spoprijemanja z različnostjo. V sklepnem delu avtor podrobneje predstavi način spoprijemanja z različnostjo, zavezanega procesu vzgoje in izobraževanja, v katerem učenci spoznavajo in spoštujejo drug drugega kot svobodne in enakopravne člane politične skupnosti.

KLJUČNE BESEDE: multikulturalizem, različnost, pluralizem, državljanska vzgoja

POVZETEK

Avtor v članku obravnava načine spoprijemanja z raznolikostjo ter težave, napetosti in izzive ob vključe- vanju različnosti v učilnice in druga izobraževalna okolja. V uvodnem delu predstavi nekaj preliminarnih vprašanj o vlogi in pomenu spoprijemanja z različnostjo v vzgoji in izobraževanju. Sledi predstavitev treh temeljnih dimenzij različnosti, s katerimi se srečujejo neidealna izobraževalna okolja. V tretjem razdelku avtor predstavi vlogo in pomen spoprijemanja z različnostjo v vzgoji in izobraževanju ter identificira različne funkcije spoprijemanja z različnostjo. V četrtem razdelku analizira temeljna protislovja ter z njimi povezane težave, s katerimi se soočajo poenostavljene različice spoprijemanja z različnostjo. V sklepnem delu avtor podrobneje predstavi način spoprijemanja z različnostjo, zavezanega procesu vzgoje in izobraževanja, v katerem učenci spoznavajo in spoštujejo drug drugega kot svobodne in enakopravne člane politične skupnosti.

KLJUČNE BESEDE: multikulturalizem, različnost, pluralizem, državljanska vzgoja

IZVLEČEK

Članek obravnava sistemsko vključevanje tujcev, priseljencev in otrok priseljencev v šolski sistem, ki ga Slovenija rešuje na nacionalni ravni. Avtorji ugotavljajo, da so težave vključevanja teh učencev in dijakov zelo raznolike, ukvarjajo pa se tudi z varnostjo dijaških domov za dijake, katerih starši so priseljenci. Po njihovem mnenju na to vplivajo tudi stališča, prepričanja in odnos pedagoških delavcev in dijakov do nasilnih dejanj. Da bi dobili odgovore na svojo podmeno, so raziskali, kako resno pedagoški delavci in dijaki dijaških domov ocenjujejo psihična in fizična nasilna dejanja nad obravnavanimi dijaki. V Sloveniji je v 39 dijaških domovih zaposlenih 200 pedagoških delavcev, v njih pa biva 5.000 dijakov. V raziskavo, ki so jo izvedli v vseh dijaških domovih v Sloveniji, so vključili 154 pedagoških delavcev in 1.331 dijakov. Avtorji predlagajo, da se v politiko vodenja v dijaških domovih vključi več vsebin iz kulture nenasilja do dijakov priseljencev.

KLJUČNE BESEDE: dijaški dom, dijaki, pedagoški delavci, priseljenci, ocena resnosti nasilnih dejanj

IZVLEČEK

Članek obravnava sistemsko vključevanje tujcev, priseljencev in otrok priseljencev v šolski sistem, ki ga Slovenija rešuje na nacionalni ravni. Avtorji ugotavljajo, da so težave vključevanja teh učencev in dijakov zelo raznolike, ukvarjajo pa se tudi z varnostjo dijaških domov za dijake, katerih starši so priseljenci. Po njihovem mnenju na to vplivajo tudi stališča, prepričanja in odnos pedagoških delavcev in dijakov do nasilnih dejanj. Da bi dobili odgovore na svojo podmeno, so raziskali, kako resno pedagoški delavci in dijaki dijaških domov ocenjujejo psihična in fizična nasilna dejanja nad obravnavanimi dijaki. V Sloveniji je v 39 dijaških domovih zaposlenih 200 pedagoških delavcev, v njih pa biva 5.000 dijakov. V raziskavo, ki so jo izvedli v vseh dijaških domovih v Sloveniji, so vključili 154 pedagoških delavcev in 1.331 dijakov. Avtorji predlagajo, da se v politiko vodenja v dijaških domovih vključi več vsebin iz kulture nenasilja do dijakov priseljencev.

KLJUČNE BESEDE: dijaški dom, dijaki, pedagoški delavci, priseljenci, ocena resnosti nasilnih dejanj

IZVLEČEK

Besedilo prikaže aktualne evropske razprave o definiranju pravic posameznika in državljana v kontekstu migracij in teženj po bolj participativnem, inkluzivnem izobraževanju. Opira se na teoretske razprave, relevantne za mlado nacionalno državo Slovenijo, kot tudi na izsledke raziskave, ki prinaša osebne izkušnje njenih »večkulturnih« in »večnacionalnih« prebivalcev. Njihovi predlogi za bolj inkluzivno izobraževanje so rezultat dialoške raziskovalne metodologije, ki omogoča slišati ranljive skupine in posameznike kot socialne akterje. Ti postanejo sodelavci pri raziskovanju, kar pri konceptualizaciji rešitev za družbene in socialne izzive sodobnih migrantskih družb omogoča povezanost teorije in prakse.

KLJUČNE BESEDE: medkulturni odnosi, izobraževanje, dialoško komunikacijsko raziskovanje

IZVLEČEK

Besedilo prikaže aktualne evropske razprave o definiranju pravic posameznika in državljana v kontekstu migracij in teženj po bolj participativnem, inkluzivnem izobraževanju. Opira se na teoretske razprave, relevantne za mlado nacionalno državo Slovenijo, kot tudi na izsledke raziskave, ki prinaša osebne izkušnje njenih »večkulturnih« in »večnacionalnih« prebivalcev. Njihovi predlogi za bolj inkluzivno izobraževanje so rezultat dialoške raziskovalne metodologije, ki omogoča slišati ranljive skupine in posameznike kot socialne akterje. Ti postanejo sodelavci pri raziskovanju, kar pri konceptualizaciji rešitev za družbene in socialne izzive sodobnih migrantskih družb omogoča povezanost teorije in prakse.

KLJUČNE BESEDE: medkulturni odnosi, izobraževanje, dialoško komunikacijsko raziskovanje