IZVLEČEK

Članek se osredotoča na migracijo v Združeno kraljestvo iz držav A8 in A2 po letu 2004 in govori o kompleksni, večplastni in omejeni naravi odločanja migrantov o dolžini bivanja. Trdi, da je maksimizacija ekonomskih koristi le en dejavnik me mnogimi, ki vplivajo na sprejemanje odločitev. Članek sledi pristopu ‚omejene racionalnosti‘ [bounded rationality] in tehta naslednje tri dimenzije sprejemanja odločitev: dojemanje okolja, cilje in normativna načela. Za ilustracijo odločanj migrantov o dolžini bivanja bodo uporabljeni podatki iz longitudinalne študije delavcev migrantov v vzhodni Angliji. Študija kombinira pristop mešanih metod z longitudinalnim panelnim pristopom, članek pa bo predstavil izsledke iz treh faz polstrukturiranih intervjujih (osnovna skupina 30 državljanov držav A8/A2 v obdobju treh let) in dveh raziskav (161 sodelujočih v prvem letu, od katerih jih je 61 odgovorilo v letu 2). Članek ugotavlja, da je maksimizacija ekonomskih koristi le del kompleksnega snopa dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o dolžini bivanja. Pozitivno dojemanje širše družbene situacije v Združenem kraljestvu (na katero delno vplivajo transnacionalne izkušnje udeležencev), močna usmerjenost k ciljem (v kontekstu zasebnega življenja in izobrazbe) in močna normativna načela (ki se odražajo v težnjah, odločnosti, odpornosti in določeni meri fleksibilnosti kar se tiče identitete in pripadanja) so bili označeni kot pomembni dejavniki pri procesu sprejemanja odločitev o dolžini bivanja.

KLJUČNE BESEDE: A8/A2 migracija, sprejemanje odločitev, dolžina bivanja, omejena racionalnost [bounded rationality]

IZVLEČEK

Članek se osredotoča na migracijo v Združeno kraljestvo iz držav A8 in A2 po letu 2004 in govori o kompleksni, večplastni in omejeni naravi odločanja migrantov o dolžini bivanja. Trdi, da je maksimizacija ekonomskih koristi le en dejavnik me mnogimi, ki vplivajo na sprejemanje odločitev. Članek sledi pristopu ‚omejene racionalnosti‘ [bounded rationality] in tehta naslednje tri dimenzije sprejemanja odločitev: dojemanje okolja, cilje in normativna načela. Za ilustracijo odločanj migrantov o dolžini bivanja bodo uporabljeni podatki iz longitudinalne študije delavcev migrantov v vzhodni Angliji. Študija kombinira pristop mešanih metod z longitudinalnim panelnim pristopom, članek pa bo predstavil izsledke iz treh faz polstrukturiranih intervjujih (osnovna skupina 30 državljanov držav A8/A2 v obdobju treh let) in dveh raziskav (161 sodelujočih v prvem letu, od katerih jih je 61 odgovorilo v letu 2). Članek ugotavlja, da je maksimizacija ekonomskih koristi le del kompleksnega snopa dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o dolžini bivanja. Pozitivno dojemanje širše družbene situacije v Združenem kraljestvu (na katero delno vplivajo transnacionalne izkušnje udeležencev), močna usmerjenost k ciljem (v kontekstu zasebnega življenja in izobrazbe) in močna normativna načela (ki se odražajo v težnjah, odločnosti, odpornosti in določeni meri fleksibilnosti kar se tiče identitete in pripadanja) so bili označeni kot pomembni dejavniki pri procesu sprejemanja odločitev o dolžini bivanja.

KLJUČNE BESEDE: A8/A2 migracija, sprejemanje odločitev, dolžina bivanja, omejena racionalnost [bounded rationality]

IZVLEČEK
K prepletu tematik kot so migracije, socialna politika in socialno delo, lahko pristopamo z različnimipristopi in na različne načine. Avtorica ponudi nekaj usmeritev za raziskovanje tega relativno novegamultidisciplinarnega področja, ki jim lahko sledijo tako raziskovalci kot oblikovalci politik, in predstavinekaj specifi čnih in perečih problematik, ki jih srečujemo v času globalizacije, strukturnih spremembsistemov blaginje in (ekonomske) kompetitivnosti med posameznimi državami in regijami sveta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, socialna politika, socialno delo, država blaginje

IZVLEČEK
K prepletu tematik kot so migracije, socialna politika in socialno delo, lahko pristopamo z različnimipristopi in na različne načine. Avtorica ponudi nekaj usmeritev za raziskovanje tega relativno novegamultidisciplinarnega področja, ki jim lahko sledijo tako raziskovalci kot oblikovalci politik, in predstavinekaj specifi čnih in perečih problematik, ki jih srečujemo v času globalizacije, strukturnih spremembsistemov blaginje in (ekonomske) kompetitivnosti med posameznimi državami in regijami sveta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, socialna politika, socialno delo, država blaginje

POVZETEK

Prispevek problematizira klasičen pojem političnega predstavništva in ga postavlja v okvir sodobnega kritičnega teoretskega premisleka. Pri tem reflektira prispevke različnih teoretikov: Laclaua, Agambena ter Hardta in Negrija, ki vsak na svoj način reflektirajo vlogo in krizo predstavništva v sodobnih družbenih okoliščinah. Avtorico prispevka zanima predvsem, kakšno vlogo, če sploh, politično predstavništvo igra v procesu vznika singularnosti in subjektivacije ter kakšno vlogo ima pri tem proces identifikacije. Zato pojem političnega predstavništva razdela v odnosu do procesa identifikacije, singularnosti in politične subjektivacije. Prispevek odgovarja na to, kako iz omenjenih treh teoretskih vidikov ontološko premisliti pojem predstavniške politike in krize, v kateri se je znašla.

KLJUČNE BESEDE: subjektivacija, identifikacija, predstavništvo, hegemonija, poimenovanje

POVZETEK

Prispevek problematizira klasičen pojem političnega predstavništva in ga postavlja v okvir sodobnega kritičnega teoretskega premisleka. Pri tem reflektira prispevke različnih teoretikov: Laclaua, Agambena ter Hardta in Negrija, ki vsak na svoj način reflektirajo vlogo in krizo predstavništva v sodobnih družbenih okoliščinah. Avtorico prispevka zanima predvsem, kakšno vlogo, če sploh, politično predstavništvo igra v procesu vznika singularnosti in subjektivacije ter kakšno vlogo ima pri tem proces identifikacije. Zato pojem političnega predstavništva razdela v odnosu do procesa identifikacije, singularnosti in politične subjektivacije. Prispevek odgovarja na to, kako iz omenjenih treh teoretskih vidikov ontološko premisliti pojem predstavniške politike in krize, v kateri se je znašla.

KLJUČNE BESEDE: subjektivacija, identifikacija, predstavništvo, hegemonija, poimenovanje

IZVLEČEK

Tomšičev roman Grenko morje (2002) in zbirka kratke pripovedne proze Južni veter (2006) prikazujeta različne usode aleksandrink, vendar sta skorajda vsem likom skupna dojemanje bistva lastne identitete preko odnosa do telesa in razpetosti med grehom in pokoro. Reprezentacije aleksandrinstva kot fenomena, ki naj bi povzročil moralni propad žensk, so v navedenih delih prisotne na več ravneh: v naslovu, zasnovi literarnih oseb, pripovednih postopkih, temah in motivih, podobju, jeziku in govoru književnih likov.

KLJUČNE BESEDE: aleksandrinke, Marjan Tomšič, reprezentacije ženskosti

IZVLEČEK

Tomšičev roman Grenko morje (2002) in zbirka kratke pripovedne proze Južni veter (2006) prikazujeta različne usode aleksandrink, vendar sta skorajda vsem likom skupna dojemanje bistva lastne identitete preko odnosa do telesa in razpetosti med grehom in pokoro. Reprezentacije aleksandrinstva kot fenomena, ki naj bi povzročil moralni propad žensk, so v navedenih delih prisotne na več ravneh: v naslovu, zasnovi literarnih oseb, pripovednih postopkih, temah in motivih, podobju, jeziku in govoru književnih likov.

KLJUČNE BESEDE: aleksandrinke, Marjan Tomšič, reprezentacije ženskosti

IZVLEČEK

V preglednem članku avtorica uvodoma oriše najstarejša obdobja slovenskega izseljenskega literarne- ga ustvarjanja v drugih delih Evrope. Nato na kratko povzame zgodovino slovenskega izseljenskega ča- sopisja v Zahodni Evropi pred drugo svetovno vojno ter literarni prispevek najpomembnejših avtorjev v tem času. Sledi zgoščen pregled slovenskih izseljenskih pisateljev v drugih delih Evrope po drugi sve- tovni vojni, na koncu pa avtorica poskuša osvetliti še nekatera vprašanja njihove literarne dvojezičnosti. Pomemben vidik te študije je primerjava položaja obravnavanih pisateljev, in sicer na treh ravneh: med različnimi zgodovinskimi obdobji, med različnimi celinami in med pisatelji različnih narodnosti.

KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski izseljenci, Evropa, sodobna književnost, literarna dvojezičnost

IZVLEČEK

V preglednem članku avtorica uvodoma oriše najstarejša obdobja slovenskega izseljenskega literarne- ga ustvarjanja v drugih delih Evrope. Nato na kratko povzame zgodovino slovenskega izseljenskega ča- sopisja v Zahodni Evropi pred drugo svetovno vojno ter literarni prispevek najpomembnejših avtorjev v tem času. Sledi zgoščen pregled slovenskih izseljenskih pisateljev v drugih delih Evrope po drugi sve- tovni vojni, na koncu pa avtorica poskuša osvetliti še nekatera vprašanja njihove literarne dvojezičnosti. Pomemben vidik te študije je primerjava položaja obravnavanih pisateljev, in sicer na treh ravneh: med različnimi zgodovinskimi obdobji, med različnimi celinami in med pisatelji različnih narodnosti.

KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski izseljenci, Evropa, sodobna književnost, literarna dvojezičnost