IZVLEČEK

Članek ponuja vpogled v rezultate študije o državljanih tretjih držav, ki živijo v Sloveniji. Posebno pozornost namenja etnični in rasni diskriminaciji in ponuja odgovor na vprašanje, ali državljani tretjih držav doživljajo diskriminacijo na petih področjih svojega življenja – na področju šolstva, zaposlovanja in trga dela, zdravstva, v stikih z javno upravo ter pri urejanju stanovanjskega vprašanja. Avtorica opredeljuje tri dejavnike, ki vsaj delno pojasnjujejo, zakaj so nekateri intervjuvanci bolj izpostavljeni diskriminaciji kot drugi.

KLJUČNE BESEDE: državljani tretjih držav, etnična diskriminacija, rasna diskriminacija, predsodki, jezik

IZVLEČEK

Članek ponuja vpogled v rezultate študije o državljanih tretjih držav, ki živijo v Sloveniji. Posebno pozornost namenja etnični in rasni diskriminaciji in ponuja odgovor na vprašanje, ali državljani tretjih držav doživljajo diskriminacijo na petih področjih svojega življenja – na področju šolstva, zaposlovanja in trga dela, zdravstva, v stikih z javno upravo ter pri urejanju stanovanjskega vprašanja. Avtorica opredeljuje tri dejavnike, ki vsaj delno pojasnjujejo, zakaj so nekateri intervjuvanci bolj izpostavljeni diskriminaciji kot drugi.

KLJUČNE BESEDE: državljani tretjih držav, etnična diskriminacija, rasna diskriminacija, predsodki, jezik

IZVLEČEK

Avtor v članku razpravlja o prisotnosti Slovencev na »avstro-ogrskem« območju nekdanje SFRJ s pomočjo koncepta politično motiviranega naseljevanja na za večnacionalne države strateško pomembna območja. Poleg komparativne analize popisnih metodologij, ki so zbirale razne jezikovne in etnične pri- padnosti v obdobju od prvih modernih popisov sredi 19. stoletja do danes, avtor sistematično naslavlja vprašanje kvantitativne in statistične prisotnosti Slovencev na območjih, katerih teritorialne naslednice so federalne enote nekdanje Jugoslavije. Glavna skupina ugotovitev se osredinja na instrumentalizacijo etničnosti kot ključnega evidentiranega dejavnika planskih migracij s strani državnih centrov večnacionalnih držav (npr. Avstro-Ogrska, nekdanja SFRJ). Prispevek na podlagi analiz podatkov trdi, da se je motiviranost prebivalstva pripadati slovenski etniciteti bodisi skozi nominalno govorjeni jezik bodisi skozi izrecno etnično pripadnost ustvarjala in poustvarjala neodvisno od realnih migracijskih tokov.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci, Jugoslavija, demografska analiza, migracije, etničnost, etnična struktura, popisi prebivalstva

IZVLEČEK

Avtor v članku razpravlja o prisotnosti Slovencev na »avstro-ogrskem« območju nekdanje SFRJ s pomočjo koncepta politično motiviranega naseljevanja na za večnacionalne države strateško pomembna območja. Poleg komparativne analize popisnih metodologij, ki so zbirale razne jezikovne in etnične pri- padnosti v obdobju od prvih modernih popisov sredi 19. stoletja do danes, avtor sistematično naslavlja vprašanje kvantitativne in statistične prisotnosti Slovencev na območjih, katerih teritorialne naslednice so federalne enote nekdanje Jugoslavije. Glavna skupina ugotovitev se osredinja na instrumentalizacijo etničnosti kot ključnega evidentiranega dejavnika planskih migracij s strani državnih centrov večnacionalnih držav (npr. Avstro-Ogrska, nekdanja SFRJ). Prispevek na podlagi analiz podatkov trdi, da se je motiviranost prebivalstva pripadati slovenski etniciteti bodisi skozi nominalno govorjeni jezik bodisi skozi izrecno etnično pripadnost ustvarjala in poustvarjala neodvisno od realnih migracijskih tokov.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci, Jugoslavija, demografska analiza, migracije, etničnost, etnična struktura, popisi prebivalstva

IZVLEČEK

Glavni cilj omenjega dela je prikazati skupne značilnosti in razlike v strukturi etnične ekonomije v Kanadi in Sloveniji. Upoštevajoč teoretične in praktične razlike med severnoameriškimi in evropskimi definicijami etnične ekonomije pokažemo širši pomen koncepta v soočenju z drugimi pristopi: teorijo in prakso kanadske šole politične ekonomije in politično ekonomijo Branka Horvata ter pristopom k socialni ekonomiji. Posledično je ovrednotena tudi vloga države v konceptu etnične ekonomije.

KLJUČNE BESEDE: etnična ekonomija, primerjalna politična ekonomija, socialna ekonomija, kapitalizem, transformacija, Slovenija, Kanada

IZVLEČEK

Glavni cilj omenjega dela je prikazati skupne značilnosti in razlike v strukturi etnične ekonomije v Kanadi in Sloveniji. Upoštevajoč teoretične in praktične razlike med severnoameriškimi in evropskimi definicijami etnične ekonomije pokažemo širši pomen koncepta v soočenju z drugimi pristopi: teorijo in prakso kanadske šole politične ekonomije in politično ekonomijo Branka Horvata ter pristopom k socialni ekonomiji. Posledično je ovrednotena tudi vloga države v konceptu etnične ekonomije.

KLJUČNE BESEDE: etnična ekonomija, primerjalna politična ekonomija, socialna ekonomija, kapitalizem, transformacija, Slovenija, Kanada

IZVLEČEK

Temeljna dilema prispevka je učinkovitost politike multikulturalizma v povezavi z drugim družbo- slovnim konceptom – etnično ekonomijo in njunimi vplivi na ustvarjanja in ohranjanja različnih kulturnih dediščin med migranti v kontekstu (nacionalne) države. Ali je etnična ekonomija povezana s procesi (re)produkcije kulturnih dediščin? V kakšnem odnosu do njihove (re)produkcije so politike multikulturalizma? Ali je uspešnost, učinkovitost politik multikulturalizma v odnosu do ustvarjanja in ohranjanja kulturnih dediščin povezana z etnično ekonomijo? Avtorici najprej definirata temeljne kategorije: multikulturalizem, etnično ekonomijo in kulturno dediščino ter jih nato primerjalno opazujeta v različnih družbenopolitičnih kontekstih, pri čemer je v prispevku pozornost namenjena tudi razliki med (neo)liberalno in (neo)korporativno državo.

KLJUČNE BESEDE: migracije, etnična ekonomija, multikulturalizem, kulturna dediščina

IZVLEČEK

Temeljna dilema prispevka je učinkovitost politike multikulturalizma v povezavi z drugim družbo- slovnim konceptom – etnično ekonomijo in njunimi vplivi na ustvarjanja in ohranjanja različnih kulturnih dediščin med migranti v kontekstu (nacionalne) države. Ali je etnična ekonomija povezana s procesi (re)produkcije kulturnih dediščin? V kakšnem odnosu do njihove (re)produkcije so politike multikulturalizma? Ali je uspešnost, učinkovitost politik multikulturalizma v odnosu do ustvarjanja in ohranjanja kulturnih dediščin povezana z etnično ekonomijo? Avtorici najprej definirata temeljne kategorije: multikulturalizem, etnično ekonomijo in kulturno dediščino ter jih nato primerjalno opazujeta v različnih družbenopolitičnih kontekstih, pri čemer je v prispevku pozornost namenjena tudi razliki med (neo)liberalno in (neo)korporativno državo.

KLJUČNE BESEDE: migracije, etnična ekonomija, multikulturalizem, kulturna dediščina

IZVLEČEK

Pripadanje in članstvo v družbah nista toliko odvisna od predpostavljenih in esencializiranih identitet kot od sredstev, družbenih struktur in nacionalnih okvirov. V zgodovini so migranti menjali družbe in pripadnosti; globalizacija se je pojavila okrog 1490, ko sta se povezala trikontinentalni afriško-evropsko-azijski svet in dvojni ameriški kontinent. Migranti so se selili translokalno ali transregionalno – »trans« poudarja povezave z razločevalnimi črtami ali prostori v nepretrganost/kontinuitete, ki jih ustvarja (ali morda konstruira zgolj v duhu) človeški dejavnik. Pričujoči esej se teme loteva s štirih plati: (1) iz »zakladnice znanja« migrantov, (2) »drugosti« novih prišlekov, (3) hierarhije moči in (4) povezljivosti-vključevanja-izključevanja, pripadnost globalno mobilnih moških in žensk pa obravnava transkulturalno in ne transnacionalno.

KLJUČNE BESEDE: migracija, transnacionalno, transkulturno, globalizacija, drugost, zakladnice znanja

IZVLEČEK

Pripadanje in članstvo v družbah nista toliko odvisna od predpostavljenih in esencializiranih identitet kot od sredstev, družbenih struktur in nacionalnih okvirov. V zgodovini so migranti menjali družbe in pripadnosti; globalizacija se je pojavila okrog 1490, ko sta se povezala trikontinentalni afriško-evropsko-azijski svet in dvojni ameriški kontinent. Migranti so se selili translokalno ali transregionalno – »trans« poudarja povezave z razločevalnimi črtami ali prostori v nepretrganost/kontinuitete, ki jih ustvarja (ali morda konstruira zgolj v duhu) človeški dejavnik. Pričujoči esej se teme loteva s štirih plati: (1) iz »zakladnice znanja« migrantov, (2) »drugosti« novih prišlekov, (3) hierarhije moči in (4) povezljivosti-vključevanja-izključevanja, pripadnost globalno mobilnih moških in žensk pa obravnava transkulturalno in ne transnacionalno.

KLJUČNE BESEDE: migracija, transnacionalno, transkulturno, globalizacija, drugost, zakladnice znanja