Zaščita manjšin je postala lakmusov test za liberalno naravo demokratičnih držav. Čeprav so kulturne pravice eden od odgovorov na zlorabe manjšin s strani prevladujočih skupin, se hkrati tako v akademskem kot tudi v javnem diskurzu vse pogosteje pojavljajo kritike na njihov račun. Te izražajo zaskrbljenost, da kulturne pravice izkrivljajo in esencializirajo kulture, da kulturna zaščita zakriva diskriminacijo na podlagi spola ter da legitimirajo lastno pripoved o zmoti zahodnih držav, da so pravične do podrejenih, zlasti avtohtonih manjšin. V članku se avtor sprašuje, ali je danes, »v luči omenjenih kritik ter glede na nedavno distanciranje nekaterih političnih voditeljev od multikulturalizma«, varovanje kulturnih pravic, kot jih je v svoji knjigi Liberalism, Community and Culture iz leta 1989 branil Kymlicka, še vedno pomembno, ter kje se s pomočjo kulturnih pravic manjšine ponovno izključuje iz polnopravnih državljanskih pravic.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, liberalizem, multikulturalizem, kulturne manjšine, kolonializem

Zaščita manjšin je postala lakmusov test za liberalno naravo demokratičnih držav. Čeprav so kulturne pravice eden od odgovorov na zlorabe manjšin s strani prevladujočih skupin, se hkrati tako v akademskem kot tudi v javnem diskurzu vse pogosteje pojavljajo kritike na njihov račun. Te izražajo zaskrbljenost, da kulturne pravice izkrivljajo in esencializirajo kulture, da kulturna zaščita zakriva diskriminacijo na podlagi spola ter da legitimirajo lastno pripoved o zmoti zahodnih držav, da so pravične do podrejenih, zlasti avtohtonih manjšin. V članku se avtor sprašuje, ali je danes, »v luči omenjenih kritik ter glede na nedavno distanciranje nekaterih političnih voditeljev od multikulturalizma«, varovanje kulturnih pravic, kot jih je v svoji knjigi Liberalism, Community and Culture iz leta 1989 branil Kymlicka, še vedno pomembno, ter kje se s pomočjo kulturnih pravic manjšine ponovno izključuje iz polnopravnih državljanskih pravic.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, liberalizem, multikulturalizem, kulturne manjšine, kolonializem

Prispevek se ukvarja s knjigo Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ki skuša pojasniti pomen kulturne identitete za ljudi ter način, na katerega bi jo lahko sprejela liberalna teorija. V knjigi je avtor trdil, da si manjšinske kulture zaslužijo določene pravice, ki jim pomagajo preživeti, in da je kulturna pripadnost tako pomembna dobrina, da se je liberalna politična teorija zmotila, ko jo je spregledala. Za spoznanje, da je samospoštovanje večine ljudi povezano s kulturno pripadnostjo in da za sprejemanje odločitev potrebujejo varen kulturni kontekst, jo je bilo treba dopolniti. Vendar pa argument po samospoštovanju v njegovi poznejši knjigi Multicultural Citizenship zbledi, saj v njej bolj poudarja večje, z jezikom omejene kulturne skupine. V članku se osredotočam na premik, ki ga je Kymlicka naredil v novejši knjigi, z utemeljitvijo, da so popravki argumenta v knjigi Liberalism, Community and Culture sicer nujni, vendar pa to ni v njegov prid.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, kulturne pravice, multikulturalizem, liberalizem, manjšine, nacionalizem, skupnost, pluralizem, kultura

Prispevek se ukvarja s knjigo Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ki skuša pojasniti pomen kulturne identitete za ljudi ter način, na katerega bi jo lahko sprejela liberalna teorija. V knjigi je avtor trdil, da si manjšinske kulture zaslužijo določene pravice, ki jim pomagajo preživeti, in da je kulturna pripadnost tako pomembna dobrina, da se je liberalna politična teorija zmotila, ko jo je spregledala. Za spoznanje, da je samospoštovanje večine ljudi povezano s kulturno pripadnostjo in da za sprejemanje odločitev potrebujejo varen kulturni kontekst, jo je bilo treba dopolniti. Vendar pa argument po samospoštovanju v njegovi poznejši knjigi Multicultural Citizenship zbledi, saj v njej bolj poudarja večje, z jezikom omejene kulturne skupine. V članku se osredotočam na premik, ki ga je Kymlicka naredil v novejši knjigi, z utemeljitvijo, da so popravki argumenta v knjigi Liberalism, Community and Culture sicer nujni, vendar pa to ni v njegov prid.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, kulturne pravice, multikulturalizem, liberalizem, manjšine, nacionalizem, skupnost, pluralizem, kultura

Prispevek predstavlja tematski sklop revije Dve domovini, ki obeležuje 25-letnico izida knjige Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ene od utemeljitvenih del multikulturalizma in sodobne politične teorije nasploh. Prispevek simpozij [tematski sklop] kontekstualizira skozi identifikacijo nekaterih predpostavk, na katerih so temeljila liberalna pojmovanja pravičnosti pri reševanju vprašanj, povezanih s kulturno raznolikostjo. Hkrati povzema argument Willa Kymlicke za kulturne pravice, predstavljen v knjigi Liberalism, Community and Culture. Sledi predstavitev člankov, ki so del simpozija [tematskega sklopa] ter njegovega prispevka k razumevanju vloge liberalnega pojmovanja multikulturalizma pri vseh poznejših teoretiziranjih kulturne raznolikosti in državljanske enakosti.

KLJUČNE BESEDE: liberalizem, multikulturalizem, državljanska enakost, kulturne pravice, Will Kymlicka

Prispevek predstavlja tematski sklop revije Dve domovini, ki obeležuje 25-letnico izida knjige Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ene od utemeljitvenih del multikulturalizma in sodobne politične teorije nasploh. Prispevek simpozij [tematski sklop] kontekstualizira skozi identifikacijo nekaterih predpostavk, na katerih so temeljila liberalna pojmovanja pravičnosti pri reševanju vprašanj, povezanih s kulturno raznolikostjo. Hkrati povzema argument Willa Kymlicke za kulturne pravice, predstavljen v knjigi Liberalism, Community and Culture. Sledi predstavitev člankov, ki so del simpozija [tematskega sklopa] ter njegovega prispevka k razumevanju vloge liberalnega pojmovanja multikulturalizma pri vseh poznejših teoretiziranjih kulturne raznolikosti in državljanske enakosti.

KLJUČNE BESEDE: liberalizem, multikulturalizem, državljanska enakost, kulturne pravice, Will Kymlicka

Zbornik, ki sta ga uredila Italo Pardo in Giuliana B. Prato, raziskovalca in profesorja z Univerze v Kentu, je antropološka galerija sodobnega urbanega Mediterana, predvsem pa refleksija in odziv na rastoča občutja nelagodja, ko gre za razmerje med državljanstvom in 'upravljanjem' (governance) sodobnih družb. To razmerje, pravijo avtorice in avtorji urbane etnografije, je na mediteranskem območju videti posebej izostreno in se kaže kot pogosto kritično visok demokratični deficit.

Zbornik, ki sta ga uredila Italo Pardo in Giuliana B. Prato, raziskovalca in profesorja z Univerze v Kentu, je antropološka galerija sodobnega urbanega Mediterana, predvsem pa refleksija in odziv na rastoča občutja nelagodja, ko gre za razmerje med državljanstvom in 'upravljanjem' (governance) sodobnih družb. To razmerje, pravijo avtorice in avtorji urbane etnografije, je na mediteranskem območju videti posebej izostreno in se kaže kot pogosto kritično visok demokratični deficit.

Knjiga Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo, ki sta jo izdala Univerza na Primorskem in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, je na eni strani zbir izredno aktualnih prispevkov o migrantih v Sloveniji, njihovih izkušnjah, življenju in vsakdanjih problemih, na drugi strani pa analitičnih člankov o širših družbenih pojavih, ki determinirajo migracije ali pa so njihova posledica. Avtorji dvanajstih prispevkov so kot strokovnjaki/nje različnih disciplin, praktiki nevladnega sektorja ali pa kot razmišljujoči posamezniki v fazi lastnega izobraževalnega preiskovanja vsak s svojega specifičnega zornega kota pogledali na koncepte, pojave in subjekte v migracijskem procesu. Vsi so v ospredje postavili človeka, delavca migranta, ki se v iskanju boljše prihodnosti neizogibno ujame v pasti ekonomije, politike in družbenega okolja v sodobnem svetu. Naj že na začetku opozorim, da naslov knjige nekoliko zavaja, saj avtorji pod imenom migranti obravnavajo predvsem delavce migrante, tako imenovane prisilne migrante, nedokumentirane priseljence, begunce in nenazadnje potomce ekonomskih migrantov. Široko zastavljeni naslov tako zajema le del, čeprav velik del populacije, ki ji danes rečemo migranti. Taka obravnava žal utrjuje stereotipno podobo migrantov v javnem in tudi strokovnem diskurzu, v katerem so migranti enačeni z delavci, s prisilnimi migranti, z marginaliziranimi, nedokumentiranimi, brezpravnimi, nesvobodnimi subjekti.

Knjiga Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo, ki sta jo izdala Univerza na Primorskem in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, je na eni strani zbir izredno aktualnih prispevkov o migrantih v Sloveniji, njihovih izkušnjah, življenju in vsakdanjih problemih, na drugi strani pa analitičnih člankov o širših družbenih pojavih, ki determinirajo migracije ali pa so njihova posledica. Avtorji dvanajstih prispevkov so kot strokovnjaki/nje različnih disciplin, praktiki nevladnega sektorja ali pa kot razmišljujoči posamezniki v fazi lastnega izobraževalnega preiskovanja vsak s svojega specifičnega zornega kota pogledali na koncepte, pojave in subjekte v migracijskem procesu. Vsi so v ospredje postavili človeka, delavca migranta, ki se v iskanju boljše prihodnosti neizogibno ujame v pasti ekonomije, politike in družbenega okolja v sodobnem svetu. Naj že na začetku opozorim, da naslov knjige nekoliko zavaja, saj avtorji pod imenom migranti obravnavajo predvsem delavce migrante, tako imenovane prisilne migrante, nedokumentirane priseljence, begunce in nenazadnje potomce ekonomskih migrantov. Široko zastavljeni naslov tako zajema le del, čeprav velik del populacije, ki ji danes rečemo migranti. Taka obravnava žal utrjuje stereotipno podobo migrantov v javnem in tudi strokovnem diskurzu, v katerem so migranti enačeni z delavci, s prisilnimi migranti, z marginaliziranimi, nedokumentiranimi, brezpravnimi, nesvobodnimi subjekti.