35 / 2012
David Himler
Knjižne ocene - Heath Wellman, Christopher & Philip Cole, Debating the Ethics of Immigration: Is there a Right to Exclude? Oxford University Press, New York, 2011, 340 pp.Tekst je objavljen na angleških straneh.
35 / 2012
David Himler
Knjižne ocene - Heath Wellman, Christopher & Philip Cole, Debating the Ethics of Immigration: Is there a Right to Exclude? Oxford University Press, New York, 2011, 340 pp.Tekst je objavljen na angleških straneh.
35 / 2012
Ester Serra Mingot
Knjižne ocene - Marie Macey, Multiculturalism, Religion and Women: Doing Harm by Doing Good?, Palgrave MacMillan, Basingstoke, 2009 (Ester Serra Mingot)Ocena je obljavljena v angleškem jeziku.
35 / 2012
Ester Serra Mingot
Knjižne ocene - Marie Macey, Multiculturalism, Religion and Women: Doing Harm by Doing Good?, Palgrave MacMillan, Basingstoke, 2009 (Ester Serra Mingot)Ocena je obljavljena v angleškem jeziku.
35 / 2012
Miha Kozorog
Marginalizacija kot kontekst za interpretacijo delovanja subkulturnega festivala na lokalno skupnostIZVLEČEK
Članek obravnava pozitivni odnos Tolmincev do mednarodnega festivala Metal Camp v Tolminu. Ta odnos je mogoče interpretirati z upoštevanjem marginalizacije območja (tudi zaradi izseljevanja). Festival operacionalizira turistično konstrukcijo območja, v kraj pripelje množice in kraj postavlja v središče določene predstavne geografije. Z njim domačini postanejo ponosni domačini. Predlagan je koncept »geografije marginalnosti«, v katerem je zaobjet tako emski občutek umeščenosti na obrobje kot s tem povezana produkcija geografskih imaginarijev, ki obstoječa geografska razmerja simbolno rekonstruira in redefinira.
KLJUČNE BESEDE: geografije marginalnosti, turizem, festival, subkultura
35 / 2012
Miha Kozorog
Marginalizacija kot kontekst za interpretacijo delovanja subkulturnega festivala na lokalno skupnostIZVLEČEK
Članek obravnava pozitivni odnos Tolmincev do mednarodnega festivala Metal Camp v Tolminu. Ta odnos je mogoče interpretirati z upoštevanjem marginalizacije območja (tudi zaradi izseljevanja). Festival operacionalizira turistično konstrukcijo območja, v kraj pripelje množice in kraj postavlja v središče določene predstavne geografije. Z njim domačini postanejo ponosni domačini. Predlagan je koncept »geografije marginalnosti«, v katerem je zaobjet tako emski občutek umeščenosti na obrobje kot s tem povezana produkcija geografskih imaginarijev, ki obstoječa geografska razmerja simbolno rekonstruira in redefinira.
KLJUČNE BESEDE: geografije marginalnosti, turizem, festival, subkultura
35 / 2012
Miha Koderman, Lydia Mihelič Pulsipher
Družbeni in prostorski vidiki turizma iskanja korenin v Sloveniji: Primer slovensko-ameriške izseljenske skupnostiIZVLEČEK
V svetu že uveljavljeni izraz »turizem iskanja korenin«, s katerim označujemo turistične obiske izseljen- cev in njihovih potomcev v državi prednikov, je v Sloveniji kljub dejstvu, da zunaj meja Republike Slovenije živi preko 300.000 oseb slovenskega porekla, še relativno nepoznan. Avtorja v prispevku uvodoma predstavita poglavitne značilnosti tega segmenta turistične industrije, v nadaljevanju pa podajata izbrane ugotovitve študije, ki je preučila družbene, kulturne in geografske vidike turističnega obiska slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Združenih držav Amerike v Sloveniji. Raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov in je zajemala 150 pričevanj anketirancev iz 25 ameriških zveznih držav, je pokazala, da imajo obiski pomemben vpliv na dojemanje posameznikove družinske dediščine, zaradi česar so turistična potovanja v nekaterih primerih postala intenzivna čustvena romanja.
KLJUČNE BESEDE: turizem iskanja korenin, slovensko-ameriška izseljenska skupnost, Slovenija, značilnosti turističnih obiskov
35 / 2012
Miha Koderman, Lydia Mihelič Pulsipher
Družbeni in prostorski vidiki turizma iskanja korenin v Sloveniji: Primer slovensko-ameriške izseljenske skupnostiIZVLEČEK
V svetu že uveljavljeni izraz »turizem iskanja korenin«, s katerim označujemo turistične obiske izseljen- cev in njihovih potomcev v državi prednikov, je v Sloveniji kljub dejstvu, da zunaj meja Republike Slovenije živi preko 300.000 oseb slovenskega porekla, še relativno nepoznan. Avtorja v prispevku uvodoma predstavita poglavitne značilnosti tega segmenta turistične industrije, v nadaljevanju pa podajata izbrane ugotovitve študije, ki je preučila družbene, kulturne in geografske vidike turističnega obiska slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Združenih držav Amerike v Sloveniji. Raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov in je zajemala 150 pričevanj anketirancev iz 25 ameriških zveznih držav, je pokazala, da imajo obiski pomemben vpliv na dojemanje posameznikove družinske dediščine, zaradi česar so turistična potovanja v nekaterih primerih postala intenzivna čustvena romanja.
KLJUČNE BESEDE: turizem iskanja korenin, slovensko-ameriška izseljenska skupnost, Slovenija, značilnosti turističnih obiskov
35 / 2012
Sara Brezigar
Ali se državljani tretjih držav v Sloveniji soočajo s predsodki in diskriminacijo?IZVLEČEK
Članek ponuja vpogled v rezultate študije o državljanih tretjih držav, ki živijo v Sloveniji. Posebno pozornost namenja etnični in rasni diskriminaciji in ponuja odgovor na vprašanje, ali državljani tretjih držav doživljajo diskriminacijo na petih področjih svojega življenja – na področju šolstva, zaposlovanja in trga dela, zdravstva, v stikih z javno upravo ter pri urejanju stanovanjskega vprašanja. Avtorica opredeljuje tri dejavnike, ki vsaj delno pojasnjujejo, zakaj so nekateri intervjuvanci bolj izpostavljeni diskriminaciji kot drugi.
KLJUČNE BESEDE: državljani tretjih držav, etnična diskriminacija, rasna diskriminacija, predsodki, jezik
35 / 2012
Sara Brezigar
Ali se državljani tretjih držav v Sloveniji soočajo s predsodki in diskriminacijo?IZVLEČEK
Članek ponuja vpogled v rezultate študije o državljanih tretjih držav, ki živijo v Sloveniji. Posebno pozornost namenja etnični in rasni diskriminaciji in ponuja odgovor na vprašanje, ali državljani tretjih držav doživljajo diskriminacijo na petih področjih svojega življenja – na področju šolstva, zaposlovanja in trga dela, zdravstva, v stikih z javno upravo ter pri urejanju stanovanjskega vprašanja. Avtorica opredeljuje tri dejavnike, ki vsaj delno pojasnjujejo, zakaj so nekateri intervjuvanci bolj izpostavljeni diskriminaciji kot drugi.
KLJUČNE BESEDE: državljani tretjih držav, etnična diskriminacija, rasna diskriminacija, predsodki, jezik