Članek obravnava delovanje slovenskega diplomata dr. Izidorja Cankarja na diplomatskem predstavništvu Kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu v letih 1936–1942. Raziskava njegovega delovanja temelji na virih iz arhivov v Ljubljani in Beogradu, pri čemer je še zlasti natančno ovrednotena njegova korespondenca z vodilnimi slovenskimi politiki na predvečer druge svetovne vojne in med vojno samo. Cankar se je suvereno uveljavil kot diplomatski predstavnik, hkrati pa je bil prvi jugoslovanski poslanik, ki si je kot prioriteto zastavil skrb za slovenske izseljence iz Primorske.
KLJUČNE BESEDE: Izidor Cankar, Kraljevina Jugoslavija, Argentina, diplomacija, slovenski izseljenci

Članek obravnava delovanje slovenskega diplomata dr. Izidorja Cankarja na diplomatskem predstavništvu Kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu v letih 1936–1942. Raziskava njegovega delovanja temelji na virih iz arhivov v Ljubljani in Beogradu, pri čemer je še zlasti natančno ovrednotena njegova korespondenca z vodilnimi slovenskimi politiki na predvečer druge svetovne vojne in med vojno samo. Cankar se je suvereno uveljavil kot diplomatski predstavnik, hkrati pa je bil prvi jugoslovanski poslanik, ki si je kot prioriteto zastavil skrb za slovenske izseljence iz Primorske.
KLJUČNE BESEDE: Izidor Cankar, Kraljevina Jugoslavija, Argentina, diplomacija, slovenski izseljenci

Avtorici v članku obravnavata vpliv migracijske, demografske in etnične dinamike ter vpliv prevrednotenja vrednot, s poudarkom na patriotizmu, na zaposlovanje v Slovenski vojski. Ugotavljata, da se Slovenska vojska kot delovna organizacija slabo prilagaja družbenim spremembam, pri čemer sloni na tradicionalnih vrednotah, ki so v vedno globljem neskladju z družbenimi vrednotami mladih. Izhodišče razprave je kadrovska politika vojske, ki ne dovoljuje zaposlovanja priseljencev/prebivalcev Slovenije brez slovenskega državljanstva in dvojnih državljanov, s predpostavko o pomanjkanju patriotizma kot osrednje vrednote Slovenske vojske. V drugem delu članka so »vojaške« vrednote s poudarkom na patriotizmu postavljene pod drobnogled.Razumevanje patriotizma v smislu avtoritarnega tipa patriotizma omejuje reprezentativnost vojske, pod vprašaj pa postavlja tudi njeno legitimnost v slovenski družbi, kar negativno vpliva na zaposlovanje v tej delovni organizaciji.
KLJUČNE BESEDE: migracije, demografska dinamika, vrednote, patriotizem, Slovenska vojska

Avtorici v članku obravnavata vpliv migracijske, demografske in etnične dinamike ter vpliv prevrednotenja vrednot, s poudarkom na patriotizmu, na zaposlovanje v Slovenski vojski. Ugotavljata, da se Slovenska vojska kot delovna organizacija slabo prilagaja družbenim spremembam, pri čemer sloni na tradicionalnih vrednotah, ki so v vedno globljem neskladju z družbenimi vrednotami mladih. Izhodišče razprave je kadrovska politika vojske, ki ne dovoljuje zaposlovanja priseljencev/prebivalcev Slovenije brez slovenskega državljanstva in dvojnih državljanov, s predpostavko o pomanjkanju patriotizma kot osrednje vrednote Slovenske vojske. V drugem delu članka so »vojaške« vrednote s poudarkom na patriotizmu postavljene pod drobnogled.Razumevanje patriotizma v smislu avtoritarnega tipa patriotizma omejuje reprezentativnost vojske, pod vprašaj pa postavlja tudi njeno legitimnost v slovenski družbi, kar negativno vpliva na zaposlovanje v tej delovni organizaciji.
KLJUČNE BESEDE: migracije, demografska dinamika, vrednote, patriotizem, Slovenska vojska

Sunita Williams, ameriška astronavtka »slovensko-indijskega rodu«, je 10. decembra 2006 poletela v vesolje. V njeni kozmoprtljagi so bile tudi (kranjske) klobase. To kozmozgodbo o kozmoklobasah so objavili številni slovenski mediji, v vsemogočih oblikah. Toda kaj se pripeti kozmoklobasi, ko zapusti svet profesionalnih medijev, ko jo začnejo uživati internetni uporabniki (v jeziku)? Pravzaprav nič, ostane predmet klobasanja, kozmoklobasanja, metakozmoklobasanja. In prav to kozmoklobasanje – dejansko govorjenje o kozmoklobasi – je predmet tukajšnje analize.
KLJUČNE BESEDE: kozmoklobasanje, ligvistika (govora), govor, izjava, internet

Sunita Williams, ameriška astronavtka »slovensko-indijskega rodu«, je 10. decembra 2006 poletela v vesolje. V njeni kozmoprtljagi so bile tudi (kranjske) klobase. To kozmozgodbo o kozmoklobasah so objavili številni slovenski mediji, v vsemogočih oblikah. Toda kaj se pripeti kozmoklobasi, ko zapusti svet profesionalnih medijev, ko jo začnejo uživati internetni uporabniki (v jeziku)? Pravzaprav nič, ostane predmet klobasanja, kozmoklobasanja, metakozmoklobasanja. In prav to kozmoklobasanje – dejansko govorjenje o kozmoklobasi – je predmet tukajšnje analize.
KLJUČNE BESEDE: kozmoklobasanje, ligvistika (govora), govor, izjava, internet

Prispevek prinaša tematsko in slogovno analizo Detelovih novejših leposlovnih del (poezije in romana), ki jih je objavil v knjižni obliki v preteklem desetletju (1999–2008). Avtorica v nadaljevanju obravnava nekatere specifike izseljenske/priseljenske literarne produkcije, ki se navezujejo na spomin in kulturno identiteto. Zanima jo, katere od teh specifik je mogoče zaslediti tudi v Detelovem opusu in katere so tiste, ki za njegova dela niso značilne. Prisotnost prvih in odsotnost drugih pojasnjuje s pisateljevo družbeno-kulturno vlogo.
KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, izseljenska/priseljenska književnost, Lev Detela, pripovedna tehnika, poezija, družbeno-kulturna vloga pisatelja

Prispevek prinaša tematsko in slogovno analizo Detelovih novejših leposlovnih del (poezije in romana), ki jih je objavil v knjižni obliki v preteklem desetletju (1999–2008). Avtorica v nadaljevanju obravnava nekatere specifike izseljenske/priseljenske literarne produkcije, ki se navezujejo na spomin in kulturno identiteto. Zanima jo, katere od teh specifik je mogoče zaslediti tudi v Detelovem opusu in katere so tiste, ki za njegova dela niso značilne. Prisotnost prvih in odsotnost drugih pojasnjuje s pisateljevo družbeno-kulturno vlogo.
KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, izseljenska/priseljenska književnost, Lev Detela, pripovedna tehnika, poezija, družbeno-kulturna vloga pisatelja

Slovensko društvo Vancouver v Kanadi je leta 2008 dopolnilo 50. obletnico obstoja. Da bi obeležili zlato obletnico, so na 198 straneh izdali knjigo z naslovom 50 let slovenskega društva Vancouver. Zasnovala in uredila jo je Silva Plut, izdalo in založilo pa jo je društvo samo. Knjiga je nastala s prostovoljnim delom, tisk in tehnične stroške pa sta krila društvo in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovensko društvo Vancouver v Kanadi je leta 2008 dopolnilo 50. obletnico obstoja. Da bi obeležili zlato obletnico, so na 198 straneh izdali knjigo z naslovom 50 let slovenskega društva Vancouver. Zasnovala in uredila jo je Silva Plut, izdalo in založilo pa jo je društvo samo. Knjiga je nastala s prostovoljnim delom, tisk in tehnične stroške pa sta krila društvo in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.