IZVLEČEK

Prispevek povzema primerjavo kulturnih interesov in možnosti slovenske manjšine v BiH in ene največjih etničnih manjšin v Sloveniji, namreč Bošnjakov. Članek je rezultat empirične raziskave, ki je med drugim obsegala anketo med slovenskimi društvi v jugoslovanskem prostoru, intervjuje s tamkajšnjimi učitelji slovenskega jezika in kulture ter intervjuja s sekretarjem Bošnjaške zveze Slovenije in s predsednikom Zveze slovenskih društev v BiH. Avtorica kombinira kvalitativno obravnavo in interpretacijo rezultatov terenske raziskave s statistično primerjavo nekaterih demografskih vidikov in stopnje samoorganiziranosti obeh izbranih manjšin.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v Bosni in Hercegovini, Bošnjaki v Sloveniji, manjšinski status, kulturne dejavnosti, kolektivne pravice

IZVLEČEK

Prispevek povzema primerjavo kulturnih interesov in možnosti slovenske manjšine v BiH in ene največjih etničnih manjšin v Sloveniji, namreč Bošnjakov. Članek je rezultat empirične raziskave, ki je med drugim obsegala anketo med slovenskimi društvi v jugoslovanskem prostoru, intervjuje s tamkajšnjimi učitelji slovenskega jezika in kulture ter intervjuja s sekretarjem Bošnjaške zveze Slovenije in s predsednikom Zveze slovenskih društev v BiH. Avtorica kombinira kvalitativno obravnavo in interpretacijo rezultatov terenske raziskave s statistično primerjavo nekaterih demografskih vidikov in stopnje samoorganiziranosti obeh izbranih manjšin.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v Bosni in Hercegovini, Bošnjaki v Sloveniji, manjšinski status, kulturne dejavnosti, kolektivne pravice

IZVLEČEK

Članek se ukvarja s stanovanjskimi strategijami in spreminjanji življenjskih stilov bangladeškega prebivalstva v majhnem mestu v severovzhodni Italiji. Analizira ponovno uporabo in domestifikacijo vsakodnevnih javnih prostorov, da bi raziskal, kako je bidesh (tujina) preobražena v shodesh, prostor domačnosti. Vzporedni proces ponovne uporabe poteka tudi v zasebni sferi. V vedno težjih ekonomskih pogojih  zadovoljujejo družinsko usmerjene potrebe priseljencev različne oblike sobivanja. Proces ni brez protislovij. Na primer, ponovna združitev družine omogoča moškim, da okrepijo pomembno sestavino svojega emocionalnega sveta in pozdravijo osamljenost, ki jo povzroči migracija. Za ženske pa lahko združitev družine pomeni, da doživljajo svoj novi dom kot ambivalentni prostor samote. Članek osvetljuje tudi razliko v razumevanju »doma« in »domovine« med moškimi in ženskami, da bi lahko pojasnil razvoj njihovih načinov, kako »se počutijo doma«.

KLJUČNE BESEDE: bangladeška diaspora, severovzhodna Italija, spol, ustvarjanje doma, vsakodnevno življenje

IZVLEČEK

Članek se ukvarja s stanovanjskimi strategijami in spreminjanji življenjskih stilov bangladeškega prebivalstva v majhnem mestu v severovzhodni Italiji. Analizira ponovno uporabo in domestifikacijo vsakodnevnih javnih prostorov, da bi raziskal, kako je bidesh (tujina) preobražena v shodesh, prostor domačnosti. Vzporedni proces ponovne uporabe poteka tudi v zasebni sferi. V vedno težjih ekonomskih pogojih  zadovoljujejo družinsko usmerjene potrebe priseljencev različne oblike sobivanja. Proces ni brez protislovij. Na primer, ponovna združitev družine omogoča moškim, da okrepijo pomembno sestavino svojega emocionalnega sveta in pozdravijo osamljenost, ki jo povzroči migracija. Za ženske pa lahko združitev družine pomeni, da doživljajo svoj novi dom kot ambivalentni prostor samote. Članek osvetljuje tudi razliko v razumevanju »doma« in »domovine« med moškimi in ženskami, da bi lahko pojasnil razvoj njihovih načinov, kako »se počutijo doma«.

KLJUČNE BESEDE: bangladeška diaspora, severovzhodna Italija, spol, ustvarjanje doma, vsakodnevno življenje

IZVLEČEK

Literatura o življenjsko-stilskih migracijah se pogosto osredotoča na življenjsko-stilske migrante kot potrošnike, pričujoči prispevek pa prikazuje, kako se različni načini proizvodnje vključujejo v vsakdanje življenje migrantov, ko si ti prizadevajo ustvariti želeni življenjski slog. Namen članka je tako dvojen: raziskati proizvodnjo v vsakdanjem življenju življenjsko-stilskih migrantov in njihove možne prispevke k razvoju podeželja na manj razvitih območjih, kakršen je švedski Bergslagen; teh raziskav se s poglobljenimi intervjuji loti v dveh študijah. Izsledki kažejo, da sodelujoči motivacijo glede življenjskega sloga združujejo z iskanjem priložnosti za delo. Študija o življenjsko-stilskih migrantih je zato koristna za raziskovanje, kako prišleki uporabljajo kmetijska zemljišča in kako njihova vpletenost v razvoj podeželja povečuje razumevanje njihovega post-migrantskega življenja na manj razvitem podeželju.

KLJUČNE BESEDE: potrošnja, nizozemski življenjsko-stilski migranti na Švedskem, večfunkcionalna uporaba kmetijskih zemljišč, proizvodnja, manj razvito podeželje

IZVLEČEK

Literatura o življenjsko-stilskih migracijah se pogosto osredotoča na življenjsko-stilske migrante kot potrošnike, pričujoči prispevek pa prikazuje, kako se različni načini proizvodnje vključujejo v vsakdanje življenje migrantov, ko si ti prizadevajo ustvariti želeni življenjski slog. Namen članka je tako dvojen: raziskati proizvodnjo v vsakdanjem življenju življenjsko-stilskih migrantov in njihove možne prispevke k razvoju podeželja na manj razvitih območjih, kakršen je švedski Bergslagen; teh raziskav se s poglobljenimi intervjuji loti v dveh študijah. Izsledki kažejo, da sodelujoči motivacijo glede življenjskega sloga združujejo z iskanjem priložnosti za delo. Študija o življenjsko-stilskih migrantih je zato koristna za raziskovanje, kako prišleki uporabljajo kmetijska zemljišča in kako njihova vpletenost v razvoj podeželja povečuje razumevanje njihovega post-migrantskega življenja na manj razvitem podeželju.

KLJUČNE BESEDE: potrošnja, nizozemski življenjsko-stilski migranti na Švedskem, večfunkcionalna uporaba kmetijskih zemljišč, proizvodnja, manj razvito podeželje

IZVLEČEK

Članek raziskuje povezavo med morjem, imaginariji morja in življenjsko-stilskimi migracijami. Z uporabo longitudinalnega kvalitativnega raziskovanja, zlasti biografskega pristopa, prikazuje, na kakšen način so imaginariji morja navdih za življenjsko-stilske migrante in kako se in situ prevajajo v prakso. Predstavi idejo nepripadanja, ki jo je na izkušnjah migrantov razvila Rogoff (2000). V prvem delu razpravlja o morju kot fizičnem prostoru in za sogovornike pomembnem simbolu, povezanem z idejami o liminalnosti in začasnem nepripadanju. Za osvetlitev podrobnosti iz življenj posameznikov v daljšem časovnem obdobju v naslednjem poglavju predstavlja dva reprezentativna (družinska) portreta, v zadnjem delu članka pa individualne zgodbe, imaginarije morja in izkušnje sogovornikov postavi v dialog z morjem. Vse to omogoča boljše razumevanje pričakovanj, prizadevanj in izkušenj sogovornikov in poglablja razprave o začasnem nepripadanju v praksi.

KLJUČNE BESEDE: morje, biografski pristop, življenjsko-stilske migracije, Sredozemlje, začasno nepripadanje

IZVLEČEK

Članek raziskuje povezavo med morjem, imaginariji morja in življenjsko-stilskimi migracijami. Z uporabo longitudinalnega kvalitativnega raziskovanja, zlasti biografskega pristopa, prikazuje, na kakšen način so imaginariji morja navdih za življenjsko-stilske migrante in kako se in situ prevajajo v prakso. Predstavi idejo nepripadanja, ki jo je na izkušnjah migrantov razvila Rogoff (2000). V prvem delu razpravlja o morju kot fizičnem prostoru in za sogovornike pomembnem simbolu, povezanem z idejami o liminalnosti in začasnem nepripadanju. Za osvetlitev podrobnosti iz življenj posameznikov v daljšem časovnem obdobju v naslednjem poglavju predstavlja dva reprezentativna (družinska) portreta, v zadnjem delu članka pa individualne zgodbe, imaginarije morja in izkušnje sogovornikov postavi v dialog z morjem. Vse to omogoča boljše razumevanje pričakovanj, prizadevanj in izkušenj sogovornikov in poglablja razprave o začasnem nepripadanju v praksi.

KLJUČNE BESEDE: morje, biografski pristop, življenjsko-stilske migracije, Sredozemlje, začasno nepripadanje

IZVLEČEK

Učinki življenjsko-stilskih migracij Judov iz Zahodnih držav na Jeruzalem

Življenjsko-stilske migracije so navadno proučevali v podeželskih ali obalnih turističnih destinacijah, manj pa v mestih. Pričujoča študija proučuje priseljevanje Judov iz Zahodnih držav v Jeruzalem, glavno mesto Izraela. Imigrante z večinoma visokim družbenoekonomskim statusom motivirata ideologija in vera, poleg tega pa so ti migranti ob »prihodu domov« s strani države močno zaželeni. Članek se osredotoča na jeruzalemsko četrt Baka, kjer prebivajo velike skupnosti angleško in francosko govorečih migrantov in prispeva k razumevanju učinkov, ki jih ima življenjsko-stilska migracija na kraje, predvsem na gentrifikacijo, širi pa tudi razumevanje o življenjsko-stilskih migrantih, njihovih motivih in načinu življenja v svojih privzetih državah.

KLJUČNE BESEDE: življenjsko-stilska migracija, gentrifikacija, prihod domov, Jeruzalem, Izrael

IZVLEČEK

Učinki življenjsko-stilskih migracij Judov iz Zahodnih držav na Jeruzalem

Življenjsko-stilske migracije so navadno proučevali v podeželskih ali obalnih turističnih destinacijah, manj pa v mestih. Pričujoča študija proučuje priseljevanje Judov iz Zahodnih držav v Jeruzalem, glavno mesto Izraela. Imigrante z večinoma visokim družbenoekonomskim statusom motivirata ideologija in vera, poleg tega pa so ti migranti ob »prihodu domov« s strani države močno zaželeni. Članek se osredotoča na jeruzalemsko četrt Baka, kjer prebivajo velike skupnosti angleško in francosko govorečih migrantov in prispeva k razumevanju učinkov, ki jih ima življenjsko-stilska migracija na kraje, predvsem na gentrifikacijo, širi pa tudi razumevanje o življenjsko-stilskih migrantih, njihovih motivih in načinu življenja v svojih privzetih državah.

KLJUČNE BESEDE: življenjsko-stilska migracija, gentrifikacija, prihod domov, Jeruzalem, Izrael