IZVLEČEK
Izseljenski pisatelj ima idealno možnost, da pozitivno prispeva h kulturi svoje domovine na način, da deli v tujini pridobljeno znanje in modrost s svojimi rojaki. In obratno: novo okolje lahko obogati z vrednotami iz domače kulture. Avtorica se zavzema za spoštovanje slovenskih kulturnih vrednost in krepitev samozavesti. Opozarja pred nevarnostjo avtomatičnega prevzemanja tuje »učenosti«. Sklicuje se na etični imperativ v kulturi in umetnosti. Ustvarjalci naj delujejo iz ljubezni do ljudi v svojem etničnem krogu, iz ljubezni do stare in nove domovine in iz ljubezni do vseh ljudi na svetu.

IZVLEČEK
Izseljenski pisatelj ima idealno možnost, da pozitivno prispeva h kulturi svoje domovine na način, da deli v tujini pridobljeno znanje in modrost s svojimi rojaki. In obratno: novo okolje lahko obogati z vrednotami iz domače kulture. Avtorica se zavzema za spoštovanje slovenskih kulturnih vrednost in krepitev samozavesti. Opozarja pred nevarnostjo avtomatičnega prevzemanja tuje »učenosti«. Sklicuje se na etični imperativ v kulturi in umetnosti. Ustvarjalci naj delujejo iz ljubezni do ljudi v svojem etničnem krogu, iz ljubezni do stare in nove domovine in iz ljubezni do vseh ljudi na svetu.

IZVLEČEK
Vsebina razprave osvetljuje dva osnovna pogleda na izdajanje knjig v izseljensko-zdomskem okolju. Na eni strani, je to svojevrstni literarni užitek tako za avtorja (izpoved) kot za bralca. Na drugi strani, pa poleg leposlovnih del v zdomstvu izhajajo tudi knjige, ki imajo predvsem sporočilno-dokumentacijski namen. To dejstvo je še toliko bolj pomembno pri temah, ki osvetljujejo medvojno dogajanje (1941-1945), saj je bila povojna slovenska novejša zgodovina obravnavana povsem črno-belo in se nekatere »tabu teme« (npr. vračanje in poboj domobrancev), vse do srede sedemdesetih let skoraj niso obravnavale.

IZVLEČEK
Vsebina razprave osvetljuje dva osnovna pogleda na izdajanje knjig v izseljensko-zdomskem okolju. Na eni strani, je to svojevrstni literarni užitek tako za avtorja (izpoved) kot za bralca. Na drugi strani, pa poleg leposlovnih del v zdomstvu izhajajo tudi knjige, ki imajo predvsem sporočilno-dokumentacijski namen. To dejstvo je še toliko bolj pomembno pri temah, ki osvetljujejo medvojno dogajanje (1941-1945), saj je bila povojna slovenska novejša zgodovina obravnavana povsem črno-belo in se nekatere »tabu teme« (npr. vračanje in poboj domobrancev), vse do srede sedemdesetih let skoraj niso obravnavale.

IZVLEČEK
Študija vsebuje analizo prisotnosti slovenske izseljenske književnosti v matični kulturi, literarnih znanostih in šolstvu. Analiza je kronološko zasnovana in vključuje primerjavo vloge zdomske literature v Sloveniji po posameznih desetletjih po drugi svetovni vojni. V okviru njene spreminjajoče se vloge v matični kulturi so predstavljene na tem področju dejavne založbe v Sloveniji, domače izdaje izseljenskih antologij in kulturne revije v domovini, ki kažejo zanimanje za zdomske pisce. Sledi analiza obravnave emigrantskega slovstva v temeljnih literarnozgodovinskih pregledih in leksikonih ter drugih znanstvenih in strokovnih objavah v serijskih in neserijskih publikacijah. V nadaljevanju so povzeti rezultati raziskave o integriranosti izseljenskega slovstva v osnovnošolske in srednješolske učne vsebine ter v univerzitetne študijske programe, v sklepu pa avtorica podaja konkretne predloge za vitalnejšo vključitev zdomske besedne umetnosti v sodobno slovensko kulturo.

IZVLEČEK
Študija vsebuje analizo prisotnosti slovenske izseljenske književnosti v matični kulturi, literarnih znanostih in šolstvu. Analiza je kronološko zasnovana in vključuje primerjavo vloge zdomske literature v Sloveniji po posameznih desetletjih po drugi svetovni vojni. V okviru njene spreminjajoče se vloge v matični kulturi so predstavljene na tem področju dejavne založbe v Sloveniji, domače izdaje izseljenskih antologij in kulturne revije v domovini, ki kažejo zanimanje za zdomske pisce. Sledi analiza obravnave emigrantskega slovstva v temeljnih literarnozgodovinskih pregledih in leksikonih ter drugih znanstvenih in strokovnih objavah v serijskih in neserijskih publikacijah. V nadaljevanju so povzeti rezultati raziskave o integriranosti izseljenskega slovstva v osnovnošolske in srednješolske učne vsebine ter v univerzitetne študijske programe, v sklepu pa avtorica podaja konkretne predloge za vitalnejšo vključitev zdomske besedne umetnosti v sodobno slovensko kulturo.

IZVLEČEK
Dejavnost slovenskih izseljencev je pestra in večji del tako ali drugače povezana s kulturno-umetniškim področjem. Lahko je individualna, ko govorimo o posameznikih-ustvarjalcih, ali organizirana. Za zunanjega opazovalca je vidna ob različnih prireditvah, festivalih in srečanjih. Glede na to lahko dejavnost med Slovenci v državah zahodne Evrope pregledno razvrstimo v tri skupine: 1. Dejavnost, povezana z nastopi gostujočih skupin ali posameznikov iz Slovenije med slovenskimi izseljenci; 2. Obiski izseljenskih skupin ali posameznih ustvarjalcev v Slovenijo; 3. Dejavnost, ki se odvija s sodelovanjem izseljencev med seboj. Slednja je namenjena samim izseljencem, včasih pa tudi okolju, v katero so se priselili. Izseljence postavlja za akterje lastne dejavnosti, hkrati pa neslovenska okolja seznanja s slovensko kulturo.Ko govorimo o pomenu kulturno umetniške dejavnosti med izseljenci, moramo nujno izpostaviti tudi njeno veliko vlogo pri ohranjanju etnične (narodne) identitete pri prvi generaciji selilcev, še sploh pa pozneje pri njihovih potomcih.

IZVLEČEK
Dejavnost slovenskih izseljencev je pestra in večji del tako ali drugače povezana s kulturno-umetniškim področjem. Lahko je individualna, ko govorimo o posameznikih-ustvarjalcih, ali organizirana. Za zunanjega opazovalca je vidna ob različnih prireditvah, festivalih in srečanjih. Glede na to lahko dejavnost med Slovenci v državah zahodne Evrope pregledno razvrstimo v tri skupine: 1. Dejavnost, povezana z nastopi gostujočih skupin ali posameznikov iz Slovenije med slovenskimi izseljenci; 2. Obiski izseljenskih skupin ali posameznih ustvarjalcev v Slovenijo; 3. Dejavnost, ki se odvija s sodelovanjem izseljencev med seboj. Slednja je namenjena samim izseljencem, včasih pa tudi okolju, v katero so se priselili. Izseljence postavlja za akterje lastne dejavnosti, hkrati pa neslovenska okolja seznanja s slovensko kulturo.Ko govorimo o pomenu kulturno umetniške dejavnosti med izseljenci, moramo nujno izpostaviti tudi njeno veliko vlogo pri ohranjanju etnične (narodne) identitete pri prvi generaciji selilcev, še sploh pa pozneje pri njihovih potomcih.

IZVLEČEK
Milan Komar (roj. 1921) je slovenski izseljenski filozof, ki od 1948 živi in deluje v Argentini. Njegovo raziskovalno delo je potekalo iz srednjeveške filozofije prek Wolffa in Kanta do Hegla, Marxa in modernih fenomenoloških in eksistencialnih filozofskih tokov. Poglabljal se je tudi v povezave med dognanji antične in srednjeveške filozofije in moderne psihološke in psihiatrične znanosti. Imel je veliko učencev in naslednikov, saj je njegovo strokovno delo v Argentini dobilo ime »Escuola di Komar«.

IZVLEČEK
Milan Komar (roj. 1921) je slovenski izseljenski filozof, ki od 1948 živi in deluje v Argentini. Njegovo raziskovalno delo je potekalo iz srednjeveške filozofije prek Wolffa in Kanta do Hegla, Marxa in modernih fenomenoloških in eksistencialnih filozofskih tokov. Poglabljal se je tudi v povezave med dognanji antične in srednjeveške filozofije in moderne psihološke in psihiatrične znanosti. Imel je veliko učencev in naslednikov, saj je njegovo strokovno delo v Argentini dobilo ime »Escuola di Komar«.