42 / 2015

Francesco Della Puppa

Dom med bidesh in shodesh: domestifikacija življenjskih prostorov, identiteta in spolne izkušnje v bangladeški diaspori

IZVLEČEK

Članek se ukvarja s stanovanjskimi strategijami in spreminjanji življenjskih stilov bangladeškega prebivalstva v majhnem mestu v severovzhodni Italiji. Analizira ponovno uporabo in domestifikacijo vsakodnevnih javnih prostorov, da bi raziskal, kako je bidesh (tujina) preobražena v shodesh, prostor domačnosti. Vzporedni proces ponovne uporabe poteka tudi v zasebni sferi. V vedno težjih ekonomskih pogojih  zadovoljujejo družinsko usmerjene potrebe priseljencev različne oblike sobivanja. Proces ni brez protislovij. Na primer, ponovna združitev družine omogoča moškim, da okrepijo pomembno sestavino svojega emocionalnega sveta in pozdravijo osamljenost, ki jo povzroči migracija. Za ženske pa lahko združitev družine pomeni, da doživljajo svoj novi dom kot ambivalentni prostor samote. Članek osvetljuje tudi razliko v razumevanju »doma« in »domovine« med moškimi in ženskami, da bi lahko pojasnil razvoj njihovih načinov, kako »se počutijo doma«.

KLJUČNE BESEDE: bangladeška diaspora, severovzhodna Italija, spol, ustvarjanje doma, vsakodnevno življenje

42 / 2015

Francesco Della Puppa

Dom med bidesh in shodesh: domestifikacija življenjskih prostorov, identiteta in spolne izkušnje v bangladeški diaspori

IZVLEČEK

Članek se ukvarja s stanovanjskimi strategijami in spreminjanji življenjskih stilov bangladeškega prebivalstva v majhnem mestu v severovzhodni Italiji. Analizira ponovno uporabo in domestifikacijo vsakodnevnih javnih prostorov, da bi raziskal, kako je bidesh (tujina) preobražena v shodesh, prostor domačnosti. Vzporedni proces ponovne uporabe poteka tudi v zasebni sferi. V vedno težjih ekonomskih pogojih  zadovoljujejo družinsko usmerjene potrebe priseljencev različne oblike sobivanja. Proces ni brez protislovij. Na primer, ponovna združitev družine omogoča moškim, da okrepijo pomembno sestavino svojega emocionalnega sveta in pozdravijo osamljenost, ki jo povzroči migracija. Za ženske pa lahko združitev družine pomeni, da doživljajo svoj novi dom kot ambivalentni prostor samote. Članek osvetljuje tudi razliko v razumevanju »doma« in »domovine« med moškimi in ženskami, da bi lahko pojasnil razvoj njihovih načinov, kako »se počutijo doma«.

KLJUČNE BESEDE: bangladeška diaspora, severovzhodna Italija, spol, ustvarjanje doma, vsakodnevno življenje

42 / 2015

Marco Eimermann

Življenjsko-stilske migracije onkraj dvojice potrošnja – proizvodnja: nizozemski migranti in večnamenska uporaba kmetijskih zemljišč na Švedskem

IZVLEČEK

Literatura o življenjsko-stilskih migracijah se pogosto osredotoča na življenjsko-stilske migrante kot potrošnike, pričujoči prispevek pa prikazuje, kako se različni načini proizvodnje vključujejo v vsakdanje življenje migrantov, ko si ti prizadevajo ustvariti želeni življenjski slog. Namen članka je tako dvojen: raziskati proizvodnjo v vsakdanjem življenju življenjsko-stilskih migrantov in njihove možne prispevke k razvoju podeželja na manj razvitih območjih, kakršen je švedski Bergslagen; teh raziskav se s poglobljenimi intervjuji loti v dveh študijah. Izsledki kažejo, da sodelujoči motivacijo glede življenjskega sloga združujejo z iskanjem priložnosti za delo. Študija o življenjsko-stilskih migrantih je zato koristna za raziskovanje, kako prišleki uporabljajo kmetijska zemljišča in kako njihova vpletenost v razvoj podeželja povečuje razumevanje njihovega post-migrantskega življenja na manj razvitem podeželju.

KLJUČNE BESEDE: potrošnja, nizozemski življenjsko-stilski migranti na Švedskem, večfunkcionalna uporaba kmetijskih zemljišč, proizvodnja, manj razvito podeželje

42 / 2015

Marco Eimermann

Življenjsko-stilske migracije onkraj dvojice potrošnja – proizvodnja: nizozemski migranti in večnamenska uporaba kmetijskih zemljišč na Švedskem

IZVLEČEK

Literatura o življenjsko-stilskih migracijah se pogosto osredotoča na življenjsko-stilske migrante kot potrošnike, pričujoči prispevek pa prikazuje, kako se različni načini proizvodnje vključujejo v vsakdanje življenje migrantov, ko si ti prizadevajo ustvariti želeni življenjski slog. Namen članka je tako dvojen: raziskati proizvodnjo v vsakdanjem življenju življenjsko-stilskih migrantov in njihove možne prispevke k razvoju podeželja na manj razvitih območjih, kakršen je švedski Bergslagen; teh raziskav se s poglobljenimi intervjuji loti v dveh študijah. Izsledki kažejo, da sodelujoči motivacijo glede življenjskega sloga združujejo z iskanjem priložnosti za delo. Študija o življenjsko-stilskih migrantih je zato koristna za raziskovanje, kako prišleki uporabljajo kmetijska zemljišča in kako njihova vpletenost v razvoj podeželja povečuje razumevanje njihovega post-migrantskega življenja na manj razvitem podeželju.

KLJUČNE BESEDE: potrošnja, nizozemski življenjsko-stilski migranti na Švedskem, večfunkcionalna uporaba kmetijskih zemljišč, proizvodnja, manj razvito podeželje

42 / 2015

Nataša Rogelja

»Odjadraj«: biografski pristop kot orodje za razumevanje koncepta začasnega nepripadanja

IZVLEČEK

Članek raziskuje povezavo med morjem, imaginariji morja in življenjsko-stilskimi migracijami. Z uporabo longitudinalnega kvalitativnega raziskovanja, zlasti biografskega pristopa, prikazuje, na kakšen način so imaginariji morja navdih za življenjsko-stilske migrante in kako se in situ prevajajo v prakso. Predstavi idejo nepripadanja, ki jo je na izkušnjah migrantov razvila Rogoff (2000). V prvem delu razpravlja o morju kot fizičnem prostoru in za sogovornike pomembnem simbolu, povezanem z idejami o liminalnosti in začasnem nepripadanju. Za osvetlitev podrobnosti iz življenj posameznikov v daljšem časovnem obdobju v naslednjem poglavju predstavlja dva reprezentativna (družinska) portreta, v zadnjem delu članka pa individualne zgodbe, imaginarije morja in izkušnje sogovornikov postavi v dialog z morjem. Vse to omogoča boljše razumevanje pričakovanj, prizadevanj in izkušenj sogovornikov in poglablja razprave o začasnem nepripadanju v praksi.

KLJUČNE BESEDE: morje, biografski pristop, življenjsko-stilske migracije, Sredozemlje, začasno nepripadanje

42 / 2015

Nataša Rogelja

»Odjadraj«: biografski pristop kot orodje za razumevanje koncepta začasnega nepripadanja

IZVLEČEK

Članek raziskuje povezavo med morjem, imaginariji morja in življenjsko-stilskimi migracijami. Z uporabo longitudinalnega kvalitativnega raziskovanja, zlasti biografskega pristopa, prikazuje, na kakšen način so imaginariji morja navdih za življenjsko-stilske migrante in kako se in situ prevajajo v prakso. Predstavi idejo nepripadanja, ki jo je na izkušnjah migrantov razvila Rogoff (2000). V prvem delu razpravlja o morju kot fizičnem prostoru in za sogovornike pomembnem simbolu, povezanem z idejami o liminalnosti in začasnem nepripadanju. Za osvetlitev podrobnosti iz življenj posameznikov v daljšem časovnem obdobju v naslednjem poglavju predstavlja dva reprezentativna (družinska) portreta, v zadnjem delu članka pa individualne zgodbe, imaginarije morja in izkušnje sogovornikov postavi v dialog z morjem. Vse to omogoča boljše razumevanje pričakovanj, prizadevanj in izkušenj sogovornikov in poglablja razprave o začasnem nepripadanju v praksi.

KLJUČNE BESEDE: morje, biografski pristop, življenjsko-stilske migracije, Sredozemlje, začasno nepripadanje

42 / 2015

Hila Zaban

Učinki življenjsko-stilskih migracij Judov iz Zahodnih držav na Jeruzalem

IZVLEČEK

Učinki življenjsko-stilskih migracij Judov iz Zahodnih držav na Jeruzalem

Življenjsko-stilske migracije so navadno proučevali v podeželskih ali obalnih turističnih destinacijah, manj pa v mestih. Pričujoča študija proučuje priseljevanje Judov iz Zahodnih držav v Jeruzalem, glavno mesto Izraela. Imigrante z večinoma visokim družbenoekonomskim statusom motivirata ideologija in vera, poleg tega pa so ti migranti ob »prihodu domov« s strani države močno zaželeni. Članek se osredotoča na jeruzalemsko četrt Baka, kjer prebivajo velike skupnosti angleško in francosko govorečih migrantov in prispeva k razumevanju učinkov, ki jih ima življenjsko-stilska migracija na kraje, predvsem na gentrifikacijo, širi pa tudi razumevanje o življenjsko-stilskih migrantih, njihovih motivih in načinu življenja v svojih privzetih državah.

KLJUČNE BESEDE: življenjsko-stilska migracija, gentrifikacija, prihod domov, Jeruzalem, Izrael

42 / 2015

Hila Zaban

Učinki življenjsko-stilskih migracij Judov iz Zahodnih držav na Jeruzalem

IZVLEČEK

Učinki življenjsko-stilskih migracij Judov iz Zahodnih držav na Jeruzalem

Življenjsko-stilske migracije so navadno proučevali v podeželskih ali obalnih turističnih destinacijah, manj pa v mestih. Pričujoča študija proučuje priseljevanje Judov iz Zahodnih držav v Jeruzalem, glavno mesto Izraela. Imigrante z večinoma visokim družbenoekonomskim statusom motivirata ideologija in vera, poleg tega pa so ti migranti ob »prihodu domov« s strani države močno zaželeni. Članek se osredotoča na jeruzalemsko četrt Baka, kjer prebivajo velike skupnosti angleško in francosko govorečih migrantov in prispeva k razumevanju učinkov, ki jih ima življenjsko-stilska migracija na kraje, predvsem na gentrifikacijo, širi pa tudi razumevanje o življenjsko-stilskih migrantih, njihovih motivih in načinu življenja v svojih privzetih državah.

KLJUČNE BESEDE: življenjsko-stilska migracija, gentrifikacija, prihod domov, Jeruzalem, Izrael

42 / 2015

Stefan Kordel, Tobias Weidinger

Nemška zdraviliška mesta kot želeni kraji upokojitve: kako se (pred)upokojenci soočajo s preselitvijo in kako jo ocenjuje lokalno prebivalstvo

IZVLEČEK

Trenutna generacija starejših prizadevanja za samostojen način življenja pogosto izraža s selitvijo na turistične destinacije. Na teh premisah članek analizira nemške (pred)upokojence, ki načrtujejo ali pa so že uresničili medregionalno življenjsko-stilsko migracijo v Bad Fuessing, zdraviliško mesto v južni Nemčiji. Medtem ko so se nedavne študije osredotočale na perspektive življenjsko-stilskih migrantov in njihova življenja pred migracijo in po njej, pričujoči članek dodaja ocene lokalnih prebivalcev, ki nanj gledajo ambivalentno, skozi optiko demografskih sprememb in transformacij zdravstvenega turizma. Članek pri raziskovanju življenjsko-stilskih migracij upošteva ekonomske in družbene implikacije posameznih destinacij, kar pomeni, da upošteva strukture, ki uokvirjajo migracijo.

KLJUČNE BESEDE: turizem, življenjsko-stilske migracije, staranje, regionalni razvoj, Nemčija

42 / 2015

Stefan Kordel, Tobias Weidinger

Nemška zdraviliška mesta kot želeni kraji upokojitve: kako se (pred)upokojenci soočajo s preselitvijo in kako jo ocenjuje lokalno prebivalstvo

IZVLEČEK

Trenutna generacija starejših prizadevanja za samostojen način življenja pogosto izraža s selitvijo na turistične destinacije. Na teh premisah članek analizira nemške (pred)upokojence, ki načrtujejo ali pa so že uresničili medregionalno življenjsko-stilsko migracijo v Bad Fuessing, zdraviliško mesto v južni Nemčiji. Medtem ko so se nedavne študije osredotočale na perspektive življenjsko-stilskih migrantov in njihova življenja pred migracijo in po njej, pričujoči članek dodaja ocene lokalnih prebivalcev, ki nanj gledajo ambivalentno, skozi optiko demografskih sprememb in transformacij zdravstvenega turizma. Članek pri raziskovanju življenjsko-stilskih migracij upošteva ekonomske in družbene implikacije posameznih destinacij, kar pomeni, da upošteva strukture, ki uokvirjajo migracijo.

KLJUČNE BESEDE: turizem, življenjsko-stilske migracije, staranje, regionalni razvoj, Nemčija