IZVLEČEK

Trenutna generacija starejših prizadevanja za samostojen način življenja pogosto izraža s selitvijo na turistične destinacije. Na teh premisah članek analizira nemške (pred)upokojence, ki načrtujejo ali pa so že uresničili medregionalno življenjsko-stilsko migracijo v Bad Fuessing, zdraviliško mesto v južni Nemčiji. Medtem ko so se nedavne študije osredotočale na perspektive življenjsko-stilskih migrantov in njihova življenja pred migracijo in po njej, pričujoči članek dodaja ocene lokalnih prebivalcev, ki nanj gledajo ambivalentno, skozi optiko demografskih sprememb in transformacij zdravstvenega turizma. Članek pri raziskovanju življenjsko-stilskih migracij upošteva ekonomske in družbene implikacije posameznih destinacij, kar pomeni, da upošteva strukture, ki uokvirjajo migracijo.

KLJUČNE BESEDE: turizem, življenjsko-stilske migracije, staranje, regionalni razvoj, Nemčija

IZVLEČEK

Trenutna generacija starejših prizadevanja za samostojen način življenja pogosto izraža s selitvijo na turistične destinacije. Na teh premisah članek analizira nemške (pred)upokojence, ki načrtujejo ali pa so že uresničili medregionalno življenjsko-stilsko migracijo v Bad Fuessing, zdraviliško mesto v južni Nemčiji. Medtem ko so se nedavne študije osredotočale na perspektive življenjsko-stilskih migrantov in njihova življenja pred migracijo in po njej, pričujoči članek dodaja ocene lokalnih prebivalcev, ki nanj gledajo ambivalentno, skozi optiko demografskih sprememb in transformacij zdravstvenega turizma. Članek pri raziskovanju življenjsko-stilskih migracij upošteva ekonomske in družbene implikacije posameznih destinacij, kar pomeni, da upošteva strukture, ki uokvirjajo migracijo.

KLJUČNE BESEDE: turizem, življenjsko-stilske migracije, staranje, regionalni razvoj, Nemčija

IZVLEČEK

Temeljna premisa življenjsko-stilskih migracij je, da ideali, ki jih motivirajo, torej iskanje boljšega življenja, niso homogeni za vse skupine in kontekste. V nasprotju z drugimi raziskovanji migracij, so življenjsko-stilske migracije proučevane skozi kontekst kulture; udeleženci izhajajo pri osmišljanju svoje izkušnje iz različnih kulturnih struktur. Članek proučuje pripovedi udeležencev življenjsko-stilske migracije v Avstraliji. Pripovedi zajemajo tri širše teme: kritiko potrošništva, nostalgijo in vzdrževanje meja. Gledano skozi sociološko lečo to izkazuje fleksibilnost koncepta življenjsko-stilskih migracij in uporabnost sociologije kulture pri nadaljnji razlagi tega pojava.

KLJUČNE BESEDE: sociologija kulture, življenjsko-stilske migracije, čas, nostalgija, kulturne meje

IZVLEČEK

Temeljna premisa življenjsko-stilskih migracij je, da ideali, ki jih motivirajo, torej iskanje boljšega življenja, niso homogeni za vse skupine in kontekste. V nasprotju z drugimi raziskovanji migracij, so življenjsko-stilske migracije proučevane skozi kontekst kulture; udeleženci izhajajo pri osmišljanju svoje izkušnje iz različnih kulturnih struktur. Članek proučuje pripovedi udeležencev življenjsko-stilske migracije v Avstraliji. Pripovedi zajemajo tri širše teme: kritiko potrošništva, nostalgijo in vzdrževanje meja. Gledano skozi sociološko lečo to izkazuje fleksibilnost koncepta življenjsko-stilskih migracij in uporabnost sociologije kulture pri nadaljnji razlagi tega pojava.

KLJUČNE BESEDE: sociologija kulture, življenjsko-stilske migracije, čas, nostalgija, kulturne meje

IZVLEČEK

Uvodni članek prinaša pregled najpomembnejših tem, s katerimi se ukvarjajo raziskave življenjsko-stilskih migracij, in tako prispevke v pričujoči posebni številki umešča v širše področje in dokazuje njihovo inovativnost. Osvetljuje tudi dolgotrajno zanimanje za subjektivnosti migrantov, kulturne naracije kraja in migracije, in to skupaj s konsistentnim fokusom na razumevanje strukturnih pogojev, ki promovirajo in olajšujejo življenjsko-stilsko migracijo. Pregled omenjene raziskave predstavlja nestrokovnemu bralstvu in organizira teoretska in konceptualna vprašanja, ki se ob tem pojavljajo.

KLJUČNE BESEDE: življenjsko-stilske migracije, migrantske subjektivnosti, kulturni imaginariji, migracije in družbena transformacija

IZVLEČEK

Uvodni članek prinaša pregled najpomembnejših tem, s katerimi se ukvarjajo raziskave življenjsko-stilskih migracij, in tako prispevke v pričujoči posebni številki umešča v širše področje in dokazuje njihovo inovativnost. Osvetljuje tudi dolgotrajno zanimanje za subjektivnosti migrantov, kulturne naracije kraja in migracije, in to skupaj s konsistentnim fokusom na razumevanje strukturnih pogojev, ki promovirajo in olajšujejo življenjsko-stilsko migracijo. Pregled omenjene raziskave predstavlja nestrokovnemu bralstvu in organizira teoretska in konceptualna vprašanja, ki se ob tem pojavljajo.

KLJUČNE BESEDE: življenjsko-stilske migracije, migrantske subjektivnosti, kulturni imaginariji, migracije in družbena transformacija

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

IZVLEČEK

Besedilo osvetljuje zgodovinsko umeščenost ženskega migrantskega dela – aleksandrinstva na območju Goriške; predstavlja umetniške, znanstvene in muzejske posege v prezentacije in reprezentacije tega fenomena v zadnjem desetletju; poudarja aktivno vlogo posameznic in posameznikov pri rekreiranju spomina na izkušnje aleksandrink in njihovo kulturno dediščino. Po letu 2005 so se v ustvarjanje in interpretiranje spomina na aleksandrinke intenzivno vključili njihovi potomci, družinski člani ter prebivalci širšega lokalnega prostora. Bistvo vseh dejavnosti so osebna pričevanja in pripovedi, zbrane z biografsko ali narativno metodo. Zaradi njih se današnje razumevanje aleksandrink bistveno razlikuje od tistega pred letom 2005, ko je prevladoval diskurz moralnega obsojanja. Besedilo postavi tudi vprašanje, kakšen je vpliv avtentičnih zgodb aleksandrink na njihovo kulturno dediščino na lokalni in nacionalni ravni.

KLJUČNE BESEDE: aleksandrinke, migracije, ženske, biografska metoda, rekreacija spomina

IZVLEČEK

Besedilo osvetljuje zgodovinsko umeščenost ženskega migrantskega dela – aleksandrinstva na območju Goriške; predstavlja umetniške, znanstvene in muzejske posege v prezentacije in reprezentacije tega fenomena v zadnjem desetletju; poudarja aktivno vlogo posameznic in posameznikov pri rekreiranju spomina na izkušnje aleksandrink in njihovo kulturno dediščino. Po letu 2005 so se v ustvarjanje in interpretiranje spomina na aleksandrinke intenzivno vključili njihovi potomci, družinski člani ter prebivalci širšega lokalnega prostora. Bistvo vseh dejavnosti so osebna pričevanja in pripovedi, zbrane z biografsko ali narativno metodo. Zaradi njih se današnje razumevanje aleksandrink bistveno razlikuje od tistega pred letom 2005, ko je prevladoval diskurz moralnega obsojanja. Besedilo postavi tudi vprašanje, kakšen je vpliv avtentičnih zgodb aleksandrink na njihovo kulturno dediščino na lokalni in nacionalni ravni.

KLJUČNE BESEDE: aleksandrinke, migracije, ženske, biografska metoda, rekreacija spomina