IZVLEČEK
V prispevku je predstavljeno narodnopolitično delovanje slovenske povojne politične emigracije, ki je kljub svoji maloštevilnosti in neenotnosti uspela izoblikovati številne režimu v domovini nasprotne predloge o bodoči državni ureditvi Slovenije. Glede na programe, ki so jih predlagali, lahko izseljence razdelimo na dva dela: skupine, ki so se zavzemale za Slovenijo v okviru demokratične Jugoslavije in skupine, ki so se zavzemale za suvereno in neodvisno Slovenijo. Ideja slednjih je že sredi osemdesetih dobila pomen edine za razvoj slovenskega naroda sprejemljive rešitve, kar se je kasneje izkazalo tudi v enotni podpori osamosvojitvenim težnjam Slovenije.

IZVLEČEK
V prispevku je predstavljeno narodnopolitično delovanje slovenske povojne politične emigracije, ki je kljub svoji maloštevilnosti in neenotnosti uspela izoblikovati številne režimu v domovini nasprotne predloge o bodoči državni ureditvi Slovenije. Glede na programe, ki so jih predlagali, lahko izseljence razdelimo na dva dela: skupine, ki so se zavzemale za Slovenijo v okviru demokratične Jugoslavije in skupine, ki so se zavzemale za suvereno in neodvisno Slovenijo. Ideja slednjih je že sredi osemdesetih dobila pomen edine za razvoj slovenskega naroda sprejemljive rešitve, kar se je kasneje izkazalo tudi v enotni podpori osamosvojitvenim težnjam Slovenije.

Prispevek povzema temeljne izsledke preučevanja fenomena slovenske politične emigracije v Argentini in išče vzroke za nadstandardno ohranjenost njene etnične identitete. Najde jih v vzroku in načinu izselitve ter v sami državi gostiteljici, vse to pa (se) navezuje na politično-ideološko komponento te v bistvu begunske emigracije.

Prispevek povzema temeljne izsledke preučevanja fenomena slovenske politične emigracije v Argentini in išče vzroke za nadstandardno ohranjenost njene etnične identitete. Najde jih v vzroku in načinu izselitve ter v sami državi gostiteljici, vse to pa (se) navezuje na politično-ideološko komponento te v bistvu begunske emigracije.

Prispevek opisuje nastanek in prvih deset let delovanja SNPJ. Avtorica obravnava razloge za nastanek SNPJ in opisuje, kako se je ta bratsko podporna organizacija razlikovala od že ustanovljenih slovenskih fraternalističnih organizacij. Predstavljena je osnovna funkcija SNPJ, to je zavarovalništvo in vse druge funkcije, ki jih je SNPJ opravljala. SNPJ je imela vlogo zavarovalne družbe, saj ZDA v tem času niso poznale socialnega zavarovanja. Poleg te osnovne funkcije, je SNPJ opravljala tudi vlogo kulturnega in političnega združevalca slovenskih izseljencev v ZDA.

Prispevek opisuje nastanek in prvih deset let delovanja SNPJ. Avtorica obravnava razloge za nastanek SNPJ in opisuje, kako se je ta bratsko podporna organizacija razlikovala od že ustanovljenih slovenskih fraternalističnih organizacij. Predstavljena je osnovna funkcija SNPJ, to je zavarovalništvo in vse druge funkcije, ki jih je SNPJ opravljala. SNPJ je imela vlogo zavarovalne družbe, saj ZDA v tem času niso poznale socialnega zavarovanja. Poleg te osnovne funkcije, je SNPJ opravljala tudi vlogo kulturnega in političnega združevalca slovenskih izseljencev v ZDA.

Avtor obravnava zgodovino mesta Rock Springs, tipičnega rudarskega mesta na ameriškem zahodu. Rock Springs so naseljevali pripadniki 28 različnih narodnosti iz 24 držav. V drugem delu razprave obravnava zgodovino slovenske skupnosti v Rock Springsu, posebej organizacije in aktivnosti na področju gospodarstva, kulture in politike.

Avtor obravnava zgodovino mesta Rock Springs, tipičnega rudarskega mesta na ameriškem zahodu. Rock Springs so naseljevali pripadniki 28 različnih narodnosti iz 24 držav. V drugem delu razprave obravnava zgodovino slovenske skupnosti v Rock Springsu, posebej organizacije in aktivnosti na področju gospodarstva, kulture in politike.

V letih 1888-1918 je v Nemčiji predvsem med slovenskimi izseljenci v Vestfaliji in Porenju delovala mreža postojank ljudske knjižne založbe Družba sv. Mohorja, ki je nastala leta 1852 v Celovcu na pobudo Antona Martina Slomška. Avtor prispevka je na podlagi letnih seznamov mohorjanov v Koledarjih Družbe sv. Mohorja v obliki tabel in seznamov članstva v letih 1900, 1905, 1909, 1914 in 1917 prikazal sestavo in gibanje v udov 96 mohorjanskih postojankah v Nemčiji. Posebno mesto v delovanju teh mohorjanskih postojank so imeli duhovniki Viljem Köster Ivan Jenster, Avgust Henegkötter, Bernard Hülsmann, Teodor Tensundern in Viljem Sondermann, ki bili praviloma poverjeniki Družbe sv.Mohorja. Ni naključje, da so bile najmočnejše postojanke Družbe sv. Mohorja v največjih naselbinah slovenskih izseljencev v Vestfaliji (Gladbeck, Hamborn, Marxloch, Meerbeck, Mörs, Osterfeld, in Sodingen), kjer so omenjeni duhovniki delovali na dušnopastirskem in kulturnem življenju in kjer so obstajala tudi slovenska izseljenska društva, predvsem katoliška prosvetna Društva sv. Barbare.

V letih 1888-1918 je v Nemčiji predvsem med slovenskimi izseljenci v Vestfaliji in Porenju delovala mreža postojank ljudske knjižne založbe Družba sv. Mohorja, ki je nastala leta 1852 v Celovcu na pobudo Antona Martina Slomška. Avtor prispevka je na podlagi letnih seznamov mohorjanov v Koledarjih Družbe sv. Mohorja v obliki tabel in seznamov članstva v letih 1900, 1905, 1909, 1914 in 1917 prikazal sestavo in gibanje v udov 96 mohorjanskih postojankah v Nemčiji. Posebno mesto v delovanju teh mohorjanskih postojank so imeli duhovniki Viljem Köster Ivan Jenster, Avgust Henegkötter, Bernard Hülsmann, Teodor Tensundern in Viljem Sondermann, ki bili praviloma poverjeniki Družbe sv.Mohorja. Ni naključje, da so bile najmočnejše postojanke Družbe sv. Mohorja v največjih naselbinah slovenskih izseljencev v Vestfaliji (Gladbeck, Hamborn, Marxloch, Meerbeck, Mörs, Osterfeld, in Sodingen), kjer so omenjeni duhovniki delovali na dušnopastirskem in kulturnem življenju in kjer so obstajala tudi slovenska izseljenska društva, predvsem katoliška prosvetna Društva sv. Barbare.