IZVLEČEK
Slovenija ima kar obsežen nabor pravnih določb in posebnih politik, namenjenih urejanju romskih tematik. Kljub temu pa spreminjanje položaja pripadnikov romske narodne manjšine na bolje lahko merimo v lekarniških merskih enotah. Podobna ugotovitev velja tudi za področje izobraževanja. Kje je bila storjena napaka? Romski otroci vstopajo v osnovno šolo brez ustreznega predznanja, zato morajo sočasno odpravljati zaostanke pri predznanju in pridobivati nova znanja; za oboje naj bi poskrbela šola. Šoli sta bili naloženi naloga in obveznost, ki ju ni sposobna uresničiti. Temelja hipoteza prispevka je, da različne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja romskih otrok, ki se odvijajo (kolikor je le mogoče) v romskem naselju, lahko prispevajo h krepitvi človeškega in socialnega kapitala pripadnikov romske narodne manjšine.
KLJUČNE BESEDE: romska narodna manjšina, izobraževanje, človeški in socialni kapital

IZVLEČEK
Slovenija ima kar obsežen nabor pravnih določb in posebnih politik, namenjenih urejanju romskih tematik. Kljub temu pa spreminjanje položaja pripadnikov romske narodne manjšine na bolje lahko merimo v lekarniških merskih enotah. Podobna ugotovitev velja tudi za področje izobraževanja. Kje je bila storjena napaka? Romski otroci vstopajo v osnovno šolo brez ustreznega predznanja, zato morajo sočasno odpravljati zaostanke pri predznanju in pridobivati nova znanja; za oboje naj bi poskrbela šola. Šoli sta bili naloženi naloga in obveznost, ki ju ni sposobna uresničiti. Temelja hipoteza prispevka je, da različne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja romskih otrok, ki se odvijajo (kolikor je le mogoče) v romskem naselju, lahko prispevajo h krepitvi človeškega in socialnega kapitala pripadnikov romske narodne manjšine.
KLJUČNE BESEDE: romska narodna manjšina, izobraževanje, človeški in socialni kapital

POVZETEK
Prispevek osvetljuje, kako se v slovenskem tisku konstruira identiteta migrantskih delavcev iz bivših jugoslovanskih republik. S pomočjo kritične analize diskurza prispevek pokaže soobstoj dveh diskurzov o migrantskih delavcih - balkanizacijskega in viktimizacijskega. Četudi se mediji skušajo ogniti stereotipizacijam in eksplicitnim oblikam sovražnega govora, se pri reprezentaciji migrantskih delavcev poslužujejo implicitnih diskurzivnih strategij s katerimi vzdržujejo dana družbena razmerja moči. Članek pokaže, da se delavčeva identiteta uokvirja skozi balkanizacijski in viktimizacijski diskurz. Prispevek pokaže, kako se igra balkanizacijskega in viktimizacijskega diskurza steka v proces normaliziranja, tako da migrantski delavec ni več predstavljen kot grožnja večinski populaciji, temveč kot od nje odvisna žrtev. Članek se zaključi z razpravo o viktimizaciji kot procesu politične desubjektivacije migrantskega delavca ter poudari utrjevanje razmerij moči med zahodno Evropo in Balkanom.
KLJUČNE BESEDE: imigracija, balkanizacija, viktimizacija

POVZETEK
Prispevek osvetljuje, kako se v slovenskem tisku konstruira identiteta migrantskih delavcev iz bivših jugoslovanskih republik. S pomočjo kritične analize diskurza prispevek pokaže soobstoj dveh diskurzov o migrantskih delavcih - balkanizacijskega in viktimizacijskega. Četudi se mediji skušajo ogniti stereotipizacijam in eksplicitnim oblikam sovražnega govora, se pri reprezentaciji migrantskih delavcev poslužujejo implicitnih diskurzivnih strategij s katerimi vzdržujejo dana družbena razmerja moči. Članek pokaže, da se delavčeva identiteta uokvirja skozi balkanizacijski in viktimizacijski diskurz. Prispevek pokaže, kako se igra balkanizacijskega in viktimizacijskega diskurza steka v proces normaliziranja, tako da migrantski delavec ni več predstavljen kot grožnja večinski populaciji, temveč kot od nje odvisna žrtev. Članek se zaključi z razpravo o viktimizaciji kot procesu politične desubjektivacije migrantskega delavca ter poudari utrjevanje razmerij moči med zahodno Evropo in Balkanom.
KLJUČNE BESEDE: imigracija, balkanizacija, viktimizacija