IZVLEČEK
V članku je analizirano znanstveno in umetniško delo Irene Birsa, ki se je rodila v Avstraliji slovenskim staršem. Spričo svoje prerane smrti leta 1991 raziskovalnega dela s področja slovenske izseljenske skupnosti v Avstraliji, posebej v državi Victoriji, ni uspela dokončati, vendar je leta 1994 posmrtno izšla njena knjiga člankov, esejev in razprav Slovenians in Australia, ki predstavlja dragocen vir podatkov za raziskovalce omenjenega področja. V drugem delu so predstavljene nekatere redke Birsine pesmi, ki obstoje v rokopisu, a so subtilno dovršene in praktično neznane širši publiki.

IZVLEČEK
V članku je analizirano znanstveno in umetniško delo Irene Birsa, ki se je rodila v Avstraliji slovenskim staršem. Spričo svoje prerane smrti leta 1991 raziskovalnega dela s področja slovenske izseljenske skupnosti v Avstraliji, posebej v državi Victoriji, ni uspela dokončati, vendar je leta 1994 posmrtno izšla njena knjiga člankov, esejev in razprav Slovenians in Australia, ki predstavlja dragocen vir podatkov za raziskovalce omenjenega področja. V drugem delu so predstavljene nekatere redke Birsine pesmi, ki obstoje v rokopisu, a so subtilno dovršene in praktično neznane širši publiki.

IZVLEČEK
Članek predstavlja literarno delo Mary Jugg Molek (1909–1982). Avtorica analizira predvsem poezije Juggove, ki so bile objavljene med leti 1932–1943 v Mladinskem listu–Juvenile, in predstavlja knjigo Immigrant Woman (Priseljenka), objavljeno leta 1976. Avtorica se zaustavlja pri prikazovanju odnosa, ki ga je imela ta pisateljica druge generacije do svojih slovenskih korenin.

IZVLEČEK
Članek predstavlja literarno delo Mary Jugg Molek (1909–1982). Avtorica analizira predvsem poezije Juggove, ki so bile objavljene med leti 1932–1943 v Mladinskem listu–Juvenile, in predstavlja knjigo Immigrant Woman (Priseljenka), objavljeno leta 1976. Avtorica se zaustavlja pri prikazovanju odnosa, ki ga je imela ta pisateljica druge generacije do svojih slovenskih korenin.

IZVLEČEK
Med več kot dvesto krajevnimi društvi Kranjsko slovenske katoliške jednote, ki so nastala po Združenih državah, je bilo društvo sv. Jožefa v Bridgeportu in nato v Fairfieldu v Connecticutu tesno povezano s tamkajšnjo slovensko župnijo. V obeh ustanovah so prevladovali slovenski priseljenci iz Prekmurja, kar je tako župniji kot krajevnemu društvu dajalo izvirne značilnosti. Ob ustanovitvi je bilo društvo podporno in zavarovalno. V njegovem sedanjem delovanju prevladujeta družabnost in skrb za ohranjanje slovenskih etničnih značilnosti.

IZVLEČEK
Med več kot dvesto krajevnimi društvi Kranjsko slovenske katoliške jednote, ki so nastala po Združenih državah, je bilo društvo sv. Jožefa v Bridgeportu in nato v Fairfieldu v Connecticutu tesno povezano s tamkajšnjo slovensko župnijo. V obeh ustanovah so prevladovali slovenski priseljenci iz Prekmurja, kar je tako župniji kot krajevnemu društvu dajalo izvirne značilnosti. Ob ustanovitvi je bilo društvo podporno in zavarovalno. V njegovem sedanjem delovanju prevladujeta družabnost in skrb za ohranjanje slovenskih etničnih značilnosti.

IZVLEČEK
Vsebina razprave osvetljuje dva osrednja problema: teoretično opredelitev pojma identiteta (na osnovi socialnoantropoloških in socialnopsiholoških definicij) in osebno doživljanje razvoja in spreminjanja etnične identitete posameznih avstralskih Slovencev (pripadnikov prve generacije, ki so se izselili v Avstralijo po letu 1945) v novem družbenem in geografskem okolju, in sicer v okviru širšega zgodovinskega procesa spreminjanja izvorne in vselitvene družbe izseljencev/priseljencev.

IZVLEČEK
Vsebina razprave osvetljuje dva osrednja problema: teoretično opredelitev pojma identiteta (na osnovi socialnoantropoloških in socialnopsiholoških definicij) in osebno doživljanje razvoja in spreminjanja etnične identitete posameznih avstralskih Slovencev (pripadnikov prve generacije, ki so se izselili v Avstralijo po letu 1945) v novem družbenem in geografskem okolju, in sicer v okviru širšega zgodovinskega procesa spreminjanja izvorne in vselitvene družbe izseljencev/priseljencev.

IZVLEČEK
V tujini vsakdo zelo ceni vrednost materinščine, v našem primeru slovenskega jezika. Povojni slovenski priseljenci v Argentini so čutili za naravno dolžnost, da govorjeno in pisano besedo predajo svojim potomcem. Zato so ustanavljali skupna krajevna središča, osnovnošolske in srednješolske tečaje z namenom, da dopolnjujejo predajo materinščine v družinah. O vpisu v srednješolske tečaje soodločajo dijaki sami, ti pa so že precej pod vplivom okolja, ki poskuša doseči potrebno izobrazbo s čim manjšim trudom. Zaradi tega je tudi sorazmerno manjši vpis. Če je bila v družinah prve generacije predaja materinščine otrokom dolžnost, v družinah druge generacije zavest o tej dolžnosti popušča, kar vpliva na otroke predvsem v dobi adolescenece. Pri tem ne gre pozabiti na narodno mešane zakone, ki so tem bolj izpostavljeni asimilaciji.

IZVLEČEK
V tujini vsakdo zelo ceni vrednost materinščine, v našem primeru slovenskega jezika. Povojni slovenski priseljenci v Argentini so čutili za naravno dolžnost, da govorjeno in pisano besedo predajo svojim potomcem. Zato so ustanavljali skupna krajevna središča, osnovnošolske in srednješolske tečaje z namenom, da dopolnjujejo predajo materinščine v družinah. O vpisu v srednješolske tečaje soodločajo dijaki sami, ti pa so že precej pod vplivom okolja, ki poskuša doseči potrebno izobrazbo s čim manjšim trudom. Zaradi tega je tudi sorazmerno manjši vpis. Če je bila v družinah prve generacije predaja materinščine otrokom dolžnost, v družinah druge generacije zavest o tej dolžnosti popušča, kar vpliva na otroke predvsem v dobi adolescenece. Pri tem ne gre pozabiti na narodno mešane zakone, ki so tem bolj izpostavljeni asimilaciji.