IZVLEČEK

Prispevek obravnava žensko priseljevanje in zaposlovanje v Trstu na podlagi podatkov popisne stati- stike. Začenja s prikazom izvorne geografije migracijskih tokov in dejavnikov, ki so vplivali na njihov obseg, časovno dinamiko in spolno sestavo. Nadaljuje s predstavitvijo ženskega zaposlovanja, ki se je osredotočalo na obrti in služenje po domovih, in demografije ženskega pridobitnega dela, ki je bilo večinoma povezano z mladostjo in s samskim stanom. V tretjem delu predstavlja krajevni izvor gospo- darsko aktivnih žensk, vključevanje na delovni trg in porazdelitev po posameznih segmentih, pri čemer so mestne ženske težile k zaposlovanju v obrtnih dejavnostih, hišno delo pa je bilo večinoma v domeni priseljenk. Ta delitev izhaja iz specifik poklicnih dejavnosti in korelacij med različnim socialnim polo- žajem in življenjskimi aspiracijami mestnih ter priseljenih žensk. Prispevek se dotakne tudi vprašanja verodostojnosti statističnega izkazovanja ženskega udejstvovanja v gospodarstvu in vidikov migracije. 
KLJUČNE BESEDE: ženske migracije, žensko zaposlovanje, Trst, urbanizacija, zgodovina mest

IZVLEČEK

Prispevek obravnava žensko priseljevanje in zaposlovanje v Trstu na podlagi podatkov popisne stati- stike. Začenja s prikazom izvorne geografije migracijskih tokov in dejavnikov, ki so vplivali na njihov obseg, časovno dinamiko in spolno sestavo. Nadaljuje s predstavitvijo ženskega zaposlovanja, ki se je osredotočalo na obrti in služenje po domovih, in demografije ženskega pridobitnega dela, ki je bilo večinoma povezano z mladostjo in s samskim stanom. V tretjem delu predstavlja krajevni izvor gospo- darsko aktivnih žensk, vključevanje na delovni trg in porazdelitev po posameznih segmentih, pri čemer so mestne ženske težile k zaposlovanju v obrtnih dejavnostih, hišno delo pa je bilo večinoma v domeni priseljenk. Ta delitev izhaja iz specifik poklicnih dejavnosti in korelacij med različnim socialnim polo- žajem in življenjskimi aspiracijami mestnih ter priseljenih žensk. Prispevek se dotakne tudi vprašanja verodostojnosti statističnega izkazovanja ženskega udejstvovanja v gospodarstvu in vidikov migracije. 
KLJUČNE BESEDE: ženske migracije, žensko zaposlovanje, Trst, urbanizacija, zgodovina mest

V pričujočem tematskem sklopu zbrane študije povezuje skupna konceptualna perspektiva, usmerjenav raziskovanje vsakdanjika ženskih poklicnih migracij z območja severovzhodnega Jadrana. Čeprav so vsklopu zbrani zgodovinsko, sociološko in antropološko usmerjeni prispevki, jih kljub disciplinarni razlikipoleg konceptualne osnove povezuje tudi skupno metodološko križišče biografske metode, ki s pomočjospominjanja posega tako v pretekle dogodke kot tudi v njihove današnje interpretacije. Ameriškiantropolog Franz Boas je davnega leta 1943 poudaril, da spomine oblikujejo misli in želje trenutka, vkaterem so bile izgovorjene ali zapisane, pri tem pa jih je označil kot nezanesljiv vir (1943). Pozneje, vosemdesetih letih prejšnjega stoletja, je povezovanje preteklosti in trenutka izrekanja prišlo še bolj vospredje teoretičnih razprav, kontekstualizacija osebnih pogledov pa je pomembno doprinesla k razumevanjutako preteklosti kot sedanjosti in pozitivno ovrednotila kvalitativne metodološke pristope(Crapanzano 1980; Buechler, Buechler 1996). Takšnemu razumevanju prepleta med preteklostjo in sedanjostjo se z osebnimi zgodbami pridružuje tudi pričujoči sklop.

V pričujočem tematskem sklopu zbrane študije povezuje skupna konceptualna perspektiva, usmerjenav raziskovanje vsakdanjika ženskih poklicnih migracij z območja severovzhodnega Jadrana. Čeprav so vsklopu zbrani zgodovinsko, sociološko in antropološko usmerjeni prispevki, jih kljub disciplinarni razlikipoleg konceptualne osnove povezuje tudi skupno metodološko križišče biografske metode, ki s pomočjospominjanja posega tako v pretekle dogodke kot tudi v njihove današnje interpretacije. Ameriškiantropolog Franz Boas je davnega leta 1943 poudaril, da spomine oblikujejo misli in želje trenutka, vkaterem so bile izgovorjene ali zapisane, pri tem pa jih je označil kot nezanesljiv vir (1943). Pozneje, vosemdesetih letih prejšnjega stoletja, je povezovanje preteklosti in trenutka izrekanja prišlo še bolj vospredje teoretičnih razprav, kontekstualizacija osebnih pogledov pa je pomembno doprinesla k razumevanjutako preteklosti kot sedanjosti in pozitivno ovrednotila kvalitativne metodološke pristope(Crapanzano 1980; Buechler, Buechler 1996). Takšnemu razumevanju prepleta med preteklostjo in sedanjostjo se z osebnimi zgodbami pridružuje tudi pričujoči sklop.

Much has been written about labor migration and its ties to globalization. Robyn Magalit Rodriguez’s book Migrants for Export, How the Philippine State Brokers Labor to the World is a major addition to the topic. This book can be found on the Sociology/Asian Studies shelf but might also appeal to readers having an interest in state, gender, neoliberalism and neocolonialism studies.

Much has been written about labor migration and its ties to globalization. Robyn Magalit Rodriguez’s book Migrants for Export, How the Philippine State Brokers Labor to the World is a major addition to the topic. This book can be found on the Sociology/Asian Studies shelf but might also appeal to readers having an interest in state, gender, neoliberalism and neocolonialism studies.

Mirca Madianou and Daniel Miller’s book Migration and New Media. Transnational Families and Polymedia is based on a long-term study conducted among Filipino mothers living in the UK and their left-behind children in the Philippines. Madianou and Miller explore how the mother-child relationship has changed with, and gets shaped by, new digital media such as cell phones, instant messaging, social network sites, blogging and webcams. The authors argue that media and relationships are mutually formed. Based on the evidence of their research with Filipinos, the authors develop the theoretical concept of ‘polymedia’, which has wider applicability

Mirca Madianou and Daniel Miller’s book Migration and New Media. Transnational Families and Polymedia is based on a long-term study conducted among Filipino mothers living in the UK and their left-behind children in the Philippines. Madianou and Miller explore how the mother-child relationship has changed with, and gets shaped by, new digital media such as cell phones, instant messaging, social network sites, blogging and webcams. The authors argue that media and relationships are mutually formed. Based on the evidence of their research with Filipinos, the authors develop the theoretical concept of ‘polymedia’, which has wider applicability

IZVLEČEK
Romi v Mariboru so netipična romska skupnost, ki je del delavstva in mesta, a hkrati pogosto izpostavljena diskriminaciji. Na podlagi intervjujev s 77 romskimi osnovnošolci prispevek ugotavlja, ali se to kaže tudi v osnovnih šolah, s poudarkom na vprašanju, kakšen je odnos sošolcev in učiteljev do romskih učencev. Rezultati raziskave kažejo, da se večina v raziskavo vključenih romskih učencev čuti sprejete med svojimi vrstniki in da jim je naklonjena večina učiteljev, nekateri romski učenci pa navajajo tudi primere diskriminacije. Rezultate bi lahko razumeli tako v kontekstu kakovostnega dela večine strokovnih delavcev z romskimi učenci kot tudi dogajanj v širšem okolju. Vključevanje romskih učencev v izobraževalni sistem zahteva zavezanost celotne družbe k izboljšanju ne le njihovega izobraževanja, temveč tudi zaposlovanja in stanovanjskih razmer. Trenutno stanje v družbi tovrstnim spremembam ni naklonjeno, kar daje delu šol in učiteljev še večjo težo. 
KLJUČNE BESEDE: romski učenci, odnos sošolcev, odnos učiteljev, diskriminacija, osnovna šola

IZVLEČEK
Romi v Mariboru so netipična romska skupnost, ki je del delavstva in mesta, a hkrati pogosto izpostavljena diskriminaciji. Na podlagi intervjujev s 77 romskimi osnovnošolci prispevek ugotavlja, ali se to kaže tudi v osnovnih šolah, s poudarkom na vprašanju, kakšen je odnos sošolcev in učiteljev do romskih učencev. Rezultati raziskave kažejo, da se večina v raziskavo vključenih romskih učencev čuti sprejete med svojimi vrstniki in da jim je naklonjena večina učiteljev, nekateri romski učenci pa navajajo tudi primere diskriminacije. Rezultate bi lahko razumeli tako v kontekstu kakovostnega dela večine strokovnih delavcev z romskimi učenci kot tudi dogajanj v širšem okolju. Vključevanje romskih učencev v izobraževalni sistem zahteva zavezanost celotne družbe k izboljšanju ne le njihovega izobraževanja, temveč tudi zaposlovanja in stanovanjskih razmer. Trenutno stanje v družbi tovrstnim spremembam ni naklonjeno, kar daje delu šol in učiteljev še večjo težo. 
KLJUČNE BESEDE: romski učenci, odnos sošolcev, odnos učiteljev, diskriminacija, osnovna šola