IZVLEČEK
Prispevek govori o selitvenih procesih skozi Trst in prometni vlogi glavnega avstrijskega pristanišča v mednarodnem prekomorskem izseljevanju med letoma 1890 in 1914. V središču obravnave so propadla prizadevanja za vzpostavitev ladijskih prog za izseljence skozi Trst v letih 1888/89; zapoznel vstop Trsta v mednarodni posel prevažanja izseljencev in vloga, ki jo je odigral v prekomorskem izseljenskem prometu iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, predvsem iz avstro-ogrske monarhije; organizacijski vidiki izseljenskega prevoza, od prihoda izseljencev po železnici in njihovega bivanja v mestu pred vkrcanjem, do problemov, s katerimi so se zaradi nezadostnih in neustreznih nastanitvenih struktur spoprijemali izseljenci, ladjarske družbe in mestne oblasti; posledice, ki jih je imela vse večja množica potnikov za javni red in vsakdanje življenje v mestu. Prispevek se posveča tudi izseljenskemu prometu mimo Trsta oziroma skozenj proti Genovi in severnoevropskim pristaniščem ter prometu skozi Ljubljano.
KLJUČNE BESEDE: prekomorsko izseljevanje, izseljenski prevoz, organizacijski vidiki izseljevanja, Trst, Ljubljana

IZVLEČEK
Prispevek govori o selitvenih procesih skozi Trst in prometni vlogi glavnega avstrijskega pristanišča v mednarodnem prekomorskem izseljevanju med letoma 1890 in 1914. V središču obravnave so propadla prizadevanja za vzpostavitev ladijskih prog za izseljence skozi Trst v letih 1888/89; zapoznel vstop Trsta v mednarodni posel prevažanja izseljencev in vloga, ki jo je odigral v prekomorskem izseljenskem prometu iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, predvsem iz avstro-ogrske monarhije; organizacijski vidiki izseljenskega prevoza, od prihoda izseljencev po železnici in njihovega bivanja v mestu pred vkrcanjem, do problemov, s katerimi so se zaradi nezadostnih in neustreznih nastanitvenih struktur spoprijemali izseljenci, ladjarske družbe in mestne oblasti; posledice, ki jih je imela vse večja množica potnikov za javni red in vsakdanje življenje v mestu. Prispevek se posveča tudi izseljenskemu prometu mimo Trsta oziroma skozenj proti Genovi in severnoevropskim pristaniščem ter prometu skozi Ljubljano.
KLJUČNE BESEDE: prekomorsko izseljevanje, izseljenski prevoz, organizacijski vidiki izseljevanja, Trst, Ljubljana

IZVLEČEK
V študiji skušava razumeti transnacionalne povezave bangladeških migrantov v Italiji z njihovo domovino in »načine pripadanja«, s pomočjo katerih te povezave izražajo. Raziskava temelji na mešanih metodoloških pristopih, tako kvantitativnih kot kvalitativnih. V prvi fazi je bilo v anketo vključenih 100 migrantov, v drugi fazi pa je bilo opravljenih še 12 polstrukturiranih intervjujev. Rezultati kažejo, da velika večina bangladeških migrantov vzdržuje močne transnacionalne vezi z domovino. Tja pošiljajo remitnine, negujejo stike in obiskujejo svoje družine, sorodnike, prijatelje, znance. Rezultati nakazujejo tudi močne občutke pripadnosti njihovi domovini.
KLJUČNE BESEDE: transmigranti, transnacionalne vezi, načini pripadanja, bangladeški migranti, Italija.

IZVLEČEK
V študiji skušava razumeti transnacionalne povezave bangladeških migrantov v Italiji z njihovo domovino in »načine pripadanja«, s pomočjo katerih te povezave izražajo. Raziskava temelji na mešanih metodoloških pristopih, tako kvantitativnih kot kvalitativnih. V prvi fazi je bilo v anketo vključenih 100 migrantov, v drugi fazi pa je bilo opravljenih še 12 polstrukturiranih intervjujev. Rezultati kažejo, da velika večina bangladeških migrantov vzdržuje močne transnacionalne vezi z domovino. Tja pošiljajo remitnine, negujejo stike in obiskujejo svoje družine, sorodnike, prijatelje, znance. Rezultati nakazujejo tudi močne občutke pripadnosti njihovi domovini.
KLJUČNE BESEDE: transmigranti, transnacionalne vezi, načini pripadanja, bangladeški migranti, Italija.

IZVLEČEK
Veliko število Hrvatov, ki živijo v Nemčiji, ohranja stike s svojo domovino z različno intenziteto in močjo. Članek analizira življenjske zgodbe hrvaških izseljencev v Nemčiji in migracijske izkušnje dveh družin, prepričanih v začasnost svojega bivanja in dela v tujini. Na njihove transnacionalne aktivnosti vplivata struktura in delovanje obravnavanih družin, ki s svojimi transnacionalnimi praksami povezujeta dve geografsko oddaljeni področji. Analizirane so tudi izkušnje potomcev hrvaških migrantov ter stopnje njihove povezanosti z državo izvora. Migracije in transnacionalne izkušnje posameznikov prispevajo k boljšemu razumevanju globalnih migracijskih procesov.
KLJUČNE BESEDE: Nemčija, hrvaški migrant, potomci hrvaških migrantov, družina, transnacionalizem

IZVLEČEK
Veliko število Hrvatov, ki živijo v Nemčiji, ohranja stike s svojo domovino z različno intenziteto in močjo. Članek analizira življenjske zgodbe hrvaških izseljencev v Nemčiji in migracijske izkušnje dveh družin, prepričanih v začasnost svojega bivanja in dela v tujini. Na njihove transnacionalne aktivnosti vplivata struktura in delovanje obravnavanih družin, ki s svojimi transnacionalnimi praksami povezujeta dve geografsko oddaljeni področji. Analizirane so tudi izkušnje potomcev hrvaških migrantov ter stopnje njihove povezanosti z državo izvora. Migracije in transnacionalne izkušnje posameznikov prispevajo k boljšemu razumevanju globalnih migracijskih procesov.
KLJUČNE BESEDE: Nemčija, hrvaški migrant, potomci hrvaških migrantov, družina, transnacionalizem

IZVLEČEK
Članek se posveča raznolikim kontekstom javnega šolanja učencev priseljencev v španskem izobraževalnem sistemu. V obravnavo je vključena obsežna relevantna literatura, ki je nastala v več kot desetih letih raziskovanja. Članek na ta način ponuja opis distribucije učencev priseljencev na nacionalni in lokalni ravni; pojasnjuje analizo percepcije in obravnavanja učencev priseljencev v španskem izobraževalnem sistemu; predstavlja različne vrste učne pomoči v razredih in osrednjo vlogo obravnave vloge jezika v šoli. Članek zaključuje predstavitev kritičnega pristopa k obravnavanim problemom.
KLJUČNE BESEDE: priseljenci, izobraževanje, migracijska politika, integracija, raziskave

IZVLEČEK
Članek se posveča raznolikim kontekstom javnega šolanja učencev priseljencev v španskem izobraževalnem sistemu. V obravnavo je vključena obsežna relevantna literatura, ki je nastala v več kot desetih letih raziskovanja. Članek na ta način ponuja opis distribucije učencev priseljencev na nacionalni in lokalni ravni; pojasnjuje analizo percepcije in obravnavanja učencev priseljencev v španskem izobraževalnem sistemu; predstavlja različne vrste učne pomoči v razredih in osrednjo vlogo obravnave vloge jezika v šoli. Članek zaključuje predstavitev kritičnega pristopa k obravnavanim problemom.
KLJUČNE BESEDE: priseljenci, izobraževanje, migracijska politika, integracija, raziskave

Slovo od akademika Janeza Stanonika, ustanovitelja Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Slovo od akademika Janeza Stanonika, ustanovitelja Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU