IZVLEČEK
Med več kot dvesto krajevnimi društvi Kranjsko slovenske katoliške jednote, ki so nastala po Združenih državah, je bilo društvo sv. Jožefa v Bridgeportu in nato v Fairfieldu v Connecticutu tesno povezano s tamkajšnjo slovensko župnijo. V obeh ustanovah so prevladovali slovenski priseljenci iz Prekmurja, kar je tako župniji kot krajevnemu društvu dajalo izvirne značilnosti. Ob ustanovitvi je bilo društvo podporno in zavarovalno. V njegovem sedanjem delovanju prevladujeta družabnost in skrb za ohranjanje slovenskih etničnih značilnosti.

IZVLEČEK
Med več kot dvesto krajevnimi društvi Kranjsko slovenske katoliške jednote, ki so nastala po Združenih državah, je bilo društvo sv. Jožefa v Bridgeportu in nato v Fairfieldu v Connecticutu tesno povezano s tamkajšnjo slovensko župnijo. V obeh ustanovah so prevladovali slovenski priseljenci iz Prekmurja, kar je tako župniji kot krajevnemu društvu dajalo izvirne značilnosti. Ob ustanovitvi je bilo društvo podporno in zavarovalno. V njegovem sedanjem delovanju prevladujeta družabnost in skrb za ohranjanje slovenskih etničnih značilnosti.

IZVLEČEK
Vsebina razprave osvetljuje dva osrednja problema: teoretično opredelitev pojma identiteta (na osnovi socialnoantropoloških in socialnopsiholoških definicij) in osebno doživljanje razvoja in spreminjanja etnične identitete posameznih avstralskih Slovencev (pripadnikov prve generacije, ki so se izselili v Avstralijo po letu 1945) v novem družbenem in geografskem okolju, in sicer v okviru širšega zgodovinskega procesa spreminjanja izvorne in vselitvene družbe izseljencev/priseljencev.

IZVLEČEK
Vsebina razprave osvetljuje dva osrednja problema: teoretično opredelitev pojma identiteta (na osnovi socialnoantropoloških in socialnopsiholoških definicij) in osebno doživljanje razvoja in spreminjanja etnične identitete posameznih avstralskih Slovencev (pripadnikov prve generacije, ki so se izselili v Avstralijo po letu 1945) v novem družbenem in geografskem okolju, in sicer v okviru širšega zgodovinskega procesa spreminjanja izvorne in vselitvene družbe izseljencev/priseljencev.

IZVLEČEK
V tujini vsakdo zelo ceni vrednost materinščine, v našem primeru slovenskega jezika. Povojni slovenski priseljenci v Argentini so čutili za naravno dolžnost, da govorjeno in pisano besedo predajo svojim potomcem. Zato so ustanavljali skupna krajevna središča, osnovnošolske in srednješolske tečaje z namenom, da dopolnjujejo predajo materinščine v družinah. O vpisu v srednješolske tečaje soodločajo dijaki sami, ti pa so že precej pod vplivom okolja, ki poskuša doseči potrebno izobrazbo s čim manjšim trudom. Zaradi tega je tudi sorazmerno manjši vpis. Če je bila v družinah prve generacije predaja materinščine otrokom dolžnost, v družinah druge generacije zavest o tej dolžnosti popušča, kar vpliva na otroke predvsem v dobi adolescenece. Pri tem ne gre pozabiti na narodno mešane zakone, ki so tem bolj izpostavljeni asimilaciji.

IZVLEČEK
V tujini vsakdo zelo ceni vrednost materinščine, v našem primeru slovenskega jezika. Povojni slovenski priseljenci v Argentini so čutili za naravno dolžnost, da govorjeno in pisano besedo predajo svojim potomcem. Zato so ustanavljali skupna krajevna središča, osnovnošolske in srednješolske tečaje z namenom, da dopolnjujejo predajo materinščine v družinah. O vpisu v srednješolske tečaje soodločajo dijaki sami, ti pa so že precej pod vplivom okolja, ki poskuša doseči potrebno izobrazbo s čim manjšim trudom. Zaradi tega je tudi sorazmerno manjši vpis. Če je bila v družinah prve generacije predaja materinščine otrokom dolžnost, v družinah druge generacije zavest o tej dolžnosti popušča, kar vpliva na otroke predvsem v dobi adolescenece. Pri tem ne gre pozabiti na narodno mešane zakone, ki so tem bolj izpostavljeni asimilaciji.

IZVLEČEK

V obdobju 1947–60 se je priselilo v Venezuelo od 550–650 Slovencev, ki so se kljub kulturnemu in klimatskemu šoku uspešno integrirali v imigrantsko okolje. Po zaslugi slovenskega duhovnika Janeza Grilca so imeli že leta 1958 redne slovenske maše, leta 1966 pa so ustanovili svoje društvo. Po nedavni Grilčevi smrti je ta slovenska skupnost pred prelomnico: ali bo – ob pomoči Slovenije – tudi brez dosedanjega organizatorja lahko ohranila društvo in slovensko identiteto v izseljenstvu ali pa bo nepovezanost botrovala njihovi pospešeni asimilaciji.

IZVLEČEK

V obdobju 1947–60 se je priselilo v Venezuelo od 550–650 Slovencev, ki so se kljub kulturnemu in klimatskemu šoku uspešno integrirali v imigrantsko okolje. Po zaslugi slovenskega duhovnika Janeza Grilca so imeli že leta 1958 redne slovenske maše, leta 1966 pa so ustanovili svoje društvo. Po nedavni Grilčevi smrti je ta slovenska skupnost pred prelomnico: ali bo – ob pomoči Slovenije – tudi brez dosedanjega organizatorja lahko ohranila društvo in slovensko identiteto v izseljenstvu ali pa bo nepovezanost botrovala njihovi pospešeni asimilaciji.

Zbornik z naslovom Didov san s heterogenimi perspektivami na hrvaško izseljenstvo lahko beremo kot kolaž različnih stališč, ki šele kot celota smiselno zarišejo obod zgodbe. Sprehod skozi deset različnih – osebnopripovednih in analitičnih – prispevkov kot tudi literarnih drobcev se dotakne širokega spektra pogledov, stališč in izkušenj, ki uokvirjajo tako povratništvo kot tudi izseljenstvo. Po besedah urednic je cilj takšne zastavitve zbornika obiti avtoritativno in avtoritarno cenzuriranje pričevanj in enostransko ideološko pozicioniranje. Kljub samoumevnosti takšne znanstvene drže pa zbornik prav z odpiranjem prostora različnim glasovom, ki jim je dana avtonomna vloga, pomembno in ponovno opozarja na nujnost reflektiranja (ne)ideološke drže znanosti.

Zbornik z naslovom Didov san s heterogenimi perspektivami na hrvaško izseljenstvo lahko beremo kot kolaž različnih stališč, ki šele kot celota smiselno zarišejo obod zgodbe. Sprehod skozi deset različnih – osebnopripovednih in analitičnih – prispevkov kot tudi literarnih drobcev se dotakne širokega spektra pogledov, stališč in izkušenj, ki uokvirjajo tako povratništvo kot tudi izseljenstvo. Po besedah urednic je cilj takšne zastavitve zbornika obiti avtoritativno in avtoritarno cenzuriranje pričevanj in enostransko ideološko pozicioniranje. Kljub samoumevnosti takšne znanstvene drže pa zbornik prav z odpiranjem prostora različnim glasovom, ki jim je dana avtonomna vloga, pomembno in ponovno opozarja na nujnost reflektiranja (ne)ideološke drže znanosti.