IZVLEČEK

Prostor nekdanje Jugoslavije, tako prve kot druge, je poseben glede na druga okolja, v katera so se izseljevali Slovenci. V preteklosti je bila to širša domovina in slovenščina eden od »domačih« jezikov, ki so se v njej govorili. Slovenci, živeči v jugoslovanskem prostoru zunaj meja Slovenije, zaradi skupnega jugoslovanskega duha niso posvečali pozornosti svoji nacionalni identiteti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do svojega jezika. Ta je zato polagoma izginjal iz njihovega vsakdana. Pomena ohranjanja slovenščine kot enega temeljnih znakov slovenstva so se zavedli šele po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Začeli so ustanavljati društva, ki igrajo vlogo njihovega povezovalca, a hkrati tudi spodbujevalca učenja in rabe slovenščine med člani. Ta postaja izziv zlasti mladim, predstavnikom tretje in ponekod že četrte generacije, ki jim je večinoma tuji jezik, a se je učijo, ker jim odpira možnosti za študij in delo v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije, prva Jugoslavija, druga Jugoslavija, slovenska identiteta, slovenska izseljenska društva, slovenščina kot tuji jezik

IZVLEČEK

Prostor nekdanje Jugoslavije, tako prve kot druge, je poseben glede na druga okolja, v katera so se izseljevali Slovenci. V preteklosti je bila to širša domovina in slovenščina eden od »domačih« jezikov, ki so se v njej govorili. Slovenci, živeči v jugoslovanskem prostoru zunaj meja Slovenije, zaradi skupnega jugoslovanskega duha niso posvečali pozornosti svoji nacionalni identiteti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do svojega jezika. Ta je zato polagoma izginjal iz njihovega vsakdana. Pomena ohranjanja slovenščine kot enega temeljnih znakov slovenstva so se zavedli šele po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Začeli so ustanavljati društva, ki igrajo vlogo njihovega povezovalca, a hkrati tudi spodbujevalca učenja in rabe slovenščine med člani. Ta postaja izziv zlasti mladim, predstavnikom tretje in ponekod že četrte generacije, ki jim je večinoma tuji jezik, a se je učijo, ker jim odpira možnosti za študij in delo v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije, prva Jugoslavija, druga Jugoslavija, slovenska identiteta, slovenska izseljenska društva, slovenščina kot tuji jezik

IZVLEČEK

Članek obravnava nekatere aspekte priseljevanja primorskih Slovencev v argentinsko družbo, kot so se kazali skozi izseljensko korespondenco. Temelji na osebnih izkušnjah migracijskega procesa, kot so ga doživeli člani družine Vrabec iz Pliskovice na Krasu in nekateri drugi vaščani. V ospredju članka so osebni vidiki vključevanja v argentinsko družbo, pri čemer je izpostavljeno tako vzdrževanje vezi, ki so jih stkali na domačih tleh (s sorodniki, prijatelji, širšo »vaško skupnostjo«), kot vzdrževanje stikov s tistimi, ki so ostali doma.

KLJUČNE BESEDE: izseljevanje, Argentina, fašizem, korespondenca, migracijske mreže

IZVLEČEK

Članek obravnava nekatere aspekte priseljevanja primorskih Slovencev v argentinsko družbo, kot so se kazali skozi izseljensko korespondenco. Temelji na osebnih izkušnjah migracijskega procesa, kot so ga doživeli člani družine Vrabec iz Pliskovice na Krasu in nekateri drugi vaščani. V ospredju članka so osebni vidiki vključevanja v argentinsko družbo, pri čemer je izpostavljeno tako vzdrževanje vezi, ki so jih stkali na domačih tleh (s sorodniki, prijatelji, širšo »vaško skupnostjo«), kot vzdrževanje stikov s tistimi, ki so ostali doma.

KLJUČNE BESEDE: izseljevanje, Argentina, fašizem, korespondenca, migracijske mreže

IZVLEČEK

Članek obravnava selitve, ki jih povzročajo posledice podnebnih sprememb. Vsebuje rezultate raziskave, ki je potekala v okraju Shyamnagar v Bangladešu med prebivalci vasi, ki so najbolj občutljive na podnebne spremembe. Izbrano regijo pestijo številni okoljski problemi, ki silijo prebivalce v selitev. Pri tem se zastavlja ključno vprašanje, kakšno vlogo pri tem igrajo posledice podnebnih sprememb. Razen v primeru naravnih nesreč je ta le obrobna, saj gospodarski selitveni dejavniki prevladujejo nad okoljskimi. Verjetnost množičnega izseljevanja podnebnih migrantov iz Bangladeša je za zdaj majhna.

KLJUČNE BESEDE: geografija, selitve, podnebne spremembe, tropski ciklon, Bangladeš

IZVLEČEK

Članek obravnava selitve, ki jih povzročajo posledice podnebnih sprememb. Vsebuje rezultate raziskave, ki je potekala v okraju Shyamnagar v Bangladešu med prebivalci vasi, ki so najbolj občutljive na podnebne spremembe. Izbrano regijo pestijo številni okoljski problemi, ki silijo prebivalce v selitev. Pri tem se zastavlja ključno vprašanje, kakšno vlogo pri tem igrajo posledice podnebnih sprememb. Razen v primeru naravnih nesreč je ta le obrobna, saj gospodarski selitveni dejavniki prevladujejo nad okoljskimi. Verjetnost množičnega izseljevanja podnebnih migrantov iz Bangladeša je za zdaj majhna.

KLJUČNE BESEDE: geografija, selitve, podnebne spremembe, tropski ciklon, Bangladeš

IZVLEČEK

Raziskovalci in prebivalstveni strokovnjaki staranje prebivalstva in mednarodne migracije razumejo kot temeljne procese, ki v Evropi v zadnjih desetletjih vplivajo na sestavo prebivalstva. Čeprav se pričakuje, da se bo število starejših migrantov in migrantk v prihodnosti še povečevalo, je bila medsebojna povezanost staranja in migracij do nedavnega le redko predmet raziskovalnega zanimanja. Prispevek se osredotoča zlasti na dve temeljni skupini starejših migrantov in migrantk: starejše osebe, ki migrirajo, in osebe, ki so se postarale v državah, v katere so se priselile. Predstavi tudi glavne izzive za oblikovanje in izvajanje migracijskih in socialnih politik v zvezi s starejšimi migranti in migrantkami in opozori na nevarnost njihovega poenotenja.

KLJUČNE BESEDE: staranje, migracije, starejše osebe, migracije upokojencev, povratne migracije

IZVLEČEK

Raziskovalci in prebivalstveni strokovnjaki staranje prebivalstva in mednarodne migracije razumejo kot temeljne procese, ki v Evropi v zadnjih desetletjih vplivajo na sestavo prebivalstva. Čeprav se pričakuje, da se bo število starejših migrantov in migrantk v prihodnosti še povečevalo, je bila medsebojna povezanost staranja in migracij do nedavnega le redko predmet raziskovalnega zanimanja. Prispevek se osredotoča zlasti na dve temeljni skupini starejših migrantov in migrantk: starejše osebe, ki migrirajo, in osebe, ki so se postarale v državah, v katere so se priselile. Predstavi tudi glavne izzive za oblikovanje in izvajanje migracijskih in socialnih politik v zvezi s starejšimi migranti in migrantkami in opozori na nevarnost njihovega poenotenja.

KLJUČNE BESEDE: staranje, migracije, starejše osebe, migracije upokojencev, povratne migracije

IZVLEČEK

V tem turbulentnem svetu nekateri ljudje živijo potujoč način življenja, saj so tako rekoč v nenehnem gibanju. Na drugi strani ljudem, ki so znani kot Cigani, ‘popotniki’ (Travellers), ‘ljudje potovanja’ (Gens du voyage) in si jih zamišljamo kot nomade, v Evropi različni represivni režimi, nacionalne države in lokalne skupnosti omejujejo mobilnost. Ob upoštevanju »preobrata mobilnosti« ali »nove paradigme mobilnosti«, o katerih teče razprava v družbenih znanostih, in na temelju etnografskega zapisa o potujočih Romih, ki so obiskali Slovenijo kot »turisti«, avtorica predstavi problematiko mobilnosti Romov. Namen pričujočega članka je, prvič, osvetliti pravne kategorije pojma nomad v določenih zgodovinskih kontekstih, ter drugič, skladno s »paradigmo novih mobilnosti« pregledati študije o prostorih za kampiranje,  ki so namenjeni ‘popotnikom’ (Travellers) in ki naj bi kot nemobilne platforme omogočali potujoč način življenja. Avtorica osvetljuje naslednji paradoks: medtem ko je dandanes tako rekoč ves svet v gibanju, mobilnost nekaterih Romov različne oblasti ovirajo ter jih želijo sedentarizirati.

KLJUČNE BESEDE: Romi, Cigani, popotniki, ljudje potovanja, mobilnosti, marginalnost

IZVLEČEK

V tem turbulentnem svetu nekateri ljudje živijo potujoč način življenja, saj so tako rekoč v nenehnem gibanju. Na drugi strani ljudem, ki so znani kot Cigani, ‘popotniki’ (Travellers), ‘ljudje potovanja’ (Gens du voyage) in si jih zamišljamo kot nomade, v Evropi različni represivni režimi, nacionalne države in lokalne skupnosti omejujejo mobilnost. Ob upoštevanju »preobrata mobilnosti« ali »nove paradigme mobilnosti«, o katerih teče razprava v družbenih znanostih, in na temelju etnografskega zapisa o potujočih Romih, ki so obiskali Slovenijo kot »turisti«, avtorica predstavi problematiko mobilnosti Romov. Namen pričujočega članka je, prvič, osvetliti pravne kategorije pojma nomad v določenih zgodovinskih kontekstih, ter drugič, skladno s »paradigmo novih mobilnosti« pregledati študije o prostorih za kampiranje,  ki so namenjeni ‘popotnikom’ (Travellers) in ki naj bi kot nemobilne platforme omogočali potujoč način življenja. Avtorica osvetljuje naslednji paradoks: medtem ko je dandanes tako rekoč ves svet v gibanju, mobilnost nekaterih Romov različne oblasti ovirajo ter jih želijo sedentarizirati.

KLJUČNE BESEDE: Romi, Cigani, popotniki, ljudje potovanja, mobilnosti, marginalnost