IZVLEČEK

Veliki etnični nemiri zadnjih let so spodbudili vroče razprave o primernosti sedanje etnične politike Ljudske republike Kitajske tako med kitajskimi intelektualci kot med širšo publiko. Članek skuša kritično očrtati poglede vidnih kitajskih akademikov na omenjeno vprašanje. Avtorica najprej na kratko oriše razvoj kitajske etnične politike od druge polovice 20. stoletja, nato pa predstavi glavne argumente profesorja sociologije Ma Ronga, ki velja za najglasnejšega zagovornika odprave manjšinskih pravic. Tem zoperstavi poglede tistih, ki podpirajo obstoječe stanje. V sklepnem razdelku avtorica vzpostavi kritično distance do obeh stališč in se zavzame za uvedbo dejanske etnične avtonomije.

Ključne besede: kitajska etnična politika, etnična avtonomija, prednostne politike, Ma Rong, depolitizacija

IZVLEČEK

Veliki etnični nemiri zadnjih let so spodbudili vroče razprave o primernosti sedanje etnične politike Ljudske republike Kitajske tako med kitajskimi intelektualci kot med širšo publiko. Članek skuša kritično očrtati poglede vidnih kitajskih akademikov na omenjeno vprašanje. Avtorica najprej na kratko oriše razvoj kitajske etnične politike od druge polovice 20. stoletja, nato pa predstavi glavne argumente profesorja sociologije Ma Ronga, ki velja za najglasnejšega zagovornika odprave manjšinskih pravic. Tem zoperstavi poglede tistih, ki podpirajo obstoječe stanje. V sklepnem razdelku avtorica vzpostavi kritično distance do obeh stališč in se zavzame za uvedbo dejanske etnične avtonomije.

Ključne besede: kitajska etnična politika, etnična avtonomija, prednostne politike, Ma Rong, depolitizacija

IZVLEČEK

Neposredni ali posredni stik z Zahodom je na pragu 20. stoletja prispeval tudi h globoki krizi kitajske umetnosti. Da bi reformirali tradicionalno kitajsko slikarstvo, ki je bilo zaradi togosti, pomanjkanja per- spektive in kreativnosti neprimerno za upodabljanje sodobnih tem, so številni mladi umetniki odhajali v tujino na študij zahodne umetnosti. V istem času je Chen Shizeng, priznani pekinški slikar, v svojem teoretičnem eseju zagovarjal slikarstvo izobražencev, v katerem je vzpostavil t. i. teorijo subjektivnosti. Članek poskuša z raziskovanjem umetniških tendenc v zahodno-kitajsko-japonskih odnosov pojasniti večjo naklonjenost kitajskih »zahodnjaških« umetnikov do zahodne avantgardne umetnosti kot do akademskega realizma. To lahko razumemo tudi kot pozitivni odgovor na Chenovo teorijo subjektivnosti, v kateri je slikarstvo izobražencev z elementi samoizražanja in subjektivizma postavil ob bok zahodnim modernim-»izmom«.

KLJUČNE BESEDE: Chen Shizeng, subjektivnost, slikarstvo izobražencev, zahodni moderni -»izmi«, japonski vpliv

IZVLEČEK

Neposredni ali posredni stik z Zahodom je na pragu 20. stoletja prispeval tudi h globoki krizi kitajske umetnosti. Da bi reformirali tradicionalno kitajsko slikarstvo, ki je bilo zaradi togosti, pomanjkanja per- spektive in kreativnosti neprimerno za upodabljanje sodobnih tem, so številni mladi umetniki odhajali v tujino na študij zahodne umetnosti. V istem času je Chen Shizeng, priznani pekinški slikar, v svojem teoretičnem eseju zagovarjal slikarstvo izobražencev, v katerem je vzpostavil t. i. teorijo subjektivnosti. Članek poskuša z raziskovanjem umetniških tendenc v zahodno-kitajsko-japonskih odnosov pojasniti večjo naklonjenost kitajskih »zahodnjaških« umetnikov do zahodne avantgardne umetnosti kot do akademskega realizma. To lahko razumemo tudi kot pozitivni odgovor na Chenovo teorijo subjektivnosti, v kateri je slikarstvo izobražencev z elementi samoizražanja in subjektivizma postavil ob bok zahodnim modernim-»izmom«.

KLJUČNE BESEDE: Chen Shizeng, subjektivnost, slikarstvo izobražencev, zahodni moderni -»izmi«, japonski vpliv

IZVLEČEK

Teorije modernega konfucijanstva, ki predstavljajo temeljni vir družbenih vrednot, so osrednjega pomena za širitev inštrumentalne racionalnosti v sodobni Kitajski. Ta neokonservativna filozofska struja  je opredeljena z raznovrstnimi poskusi revitalizacije tradicionalne miselnosti s pomočjo novih vplivov, prevzetih iz zahodnih idejnih sistemov. Osrednje značilnosti te struje so iskanje sintez »zahodne« in tradicionalne kitajske miselnosti ter prizadevanja za vzpostavitev novega sistema idej in vrednot, primernih za novo, globalizirano družbo.

KLJUČNE BESEDE: moderno konfucijanstvo, medkulturne sinteze, teorije modernizacije

IZVLEČEK

Teorije modernega konfucijanstva, ki predstavljajo temeljni vir družbenih vrednot, so osrednjega pomena za širitev inštrumentalne racionalnosti v sodobni Kitajski. Ta neokonservativna filozofska struja  je opredeljena z raznovrstnimi poskusi revitalizacije tradicionalne miselnosti s pomočjo novih vplivov, prevzetih iz zahodnih idejnih sistemov. Osrednje značilnosti te struje so iskanje sintez »zahodne« in tradicionalne kitajske miselnosti ter prizadevanja za vzpostavitev novega sistema idej in vrednot, primernih za novo, globalizirano družbo.

KLJUČNE BESEDE: moderno konfucijanstvo, medkulturne sinteze, teorije modernizacije

IZVLEČEK

Članek obravnava vpliv ideoloških, znanstveno-etnografskih in popisnih klasifikacijskih metod in opisov nastajanja etnične identitete v Bunjevcih v Bački v obdobju med letoma 1851 in 1910. Vplive opazovalnih orodij, opazovanj, klasifikacij in opisov na nastanek etnične identitete obravnava z vidika teorije družbenih sistemov in inštitucij. Izkaže se, da spremembe družbenega reda vodijo v spremembe principov oblikovanja zaznavnih in klasifikacijskih sistemov. Skladno s tem je interakcija zdravorazumskih, ideoloških, znanstvenih in uradnih statističnih klasifikacijskih metod in opisov v sodobnem družbenem redu povzročila etnonacionalistični diskurz, ki je močno vplival na nastajanje etnične identitete v Bunjevcih.

KLJUČNE BESEDE: Bunjevci, klasificiranje, socialni sistem, popis prebivalstva, identiteta

IZVLEČEK

Članek obravnava vpliv ideoloških, znanstveno-etnografskih in popisnih klasifikacijskih metod in opisov nastajanja etnične identitete v Bunjevcih v Bački v obdobju med letoma 1851 in 1910. Vplive opazovalnih orodij, opazovanj, klasifikacij in opisov na nastanek etnične identitete obravnava z vidika teorije družbenih sistemov in inštitucij. Izkaže se, da spremembe družbenega reda vodijo v spremembe principov oblikovanja zaznavnih in klasifikacijskih sistemov. Skladno s tem je interakcija zdravorazumskih, ideoloških, znanstvenih in uradnih statističnih klasifikacijskih metod in opisov v sodobnem družbenem redu povzročila etnonacionalistični diskurz, ki je močno vplival na nastajanje etnične identitete v Bunjevcih.

KLJUČNE BESEDE: Bunjevci, klasificiranje, socialni sistem, popis prebivalstva, identiteta

IZVLEČEK

Prispevek analizira gibanje števila prosilcev za azil iz Srbije v evropskih državah, vzroke naraščanja njihovega števila v posameznih letih in motive za iskanje azila. Poskuša podati odgovor na dve vprašanji: zakaj je Srbija v svetovnem vrhu, kadar se postavlja vprašanje azilantov s srbskim poreklom, in kakšne so posledice zavrnitve zahtevka za azilante in Srbijo. Povratniki se v Srbiji srečujejo s številnimi problemi, ker se zaradi pomanjkanja definiranih ciljev srbske migracijske politike, ekonomskih težav, revščine in nezaposlenosti otežuje celotni proces ponovnega sprejema in reintegracije povratnikov.

KLJUČNE BESEDE: Srbija, prosilci za azil, Evropa, ponovni sprejem, integracija

IZVLEČEK

Prispevek analizira gibanje števila prosilcev za azil iz Srbije v evropskih državah, vzroke naraščanja njihovega števila v posameznih letih in motive za iskanje azila. Poskuša podati odgovor na dve vprašanji: zakaj je Srbija v svetovnem vrhu, kadar se postavlja vprašanje azilantov s srbskim poreklom, in kakšne so posledice zavrnitve zahtevka za azilante in Srbijo. Povratniki se v Srbiji srečujejo s številnimi problemi, ker se zaradi pomanjkanja definiranih ciljev srbske migracijske politike, ekonomskih težav, revščine in nezaposlenosti otežuje celotni proces ponovnega sprejema in reintegracije povratnikov.

KLJUČNE BESEDE: Srbija, prosilci za azil, Evropa, ponovni sprejem, integracija