IZVLEČEK
Članek se osredotoča na premalo raziskano praško obdobje pisateljice Zofke Kveder in njeno literarno upodabljanje velemestne Prage. Topološka analiza je motivirana s študijami, ki se lotevajo raziskovanja literarne kategorije prostora in literarnega upodabljanja mesta. Horizontalno topološko usmerjeno raziskovanje je umeščeno v širši kontekst in se z raziskovanim predmetom ukvarja tudi v razmerju do t. i. praškega teksta, pri čemer poudarek ostane na literarnozgodovinskem obdobju moderne. Za analizo podobe tujega mesta s perspektive tja priseljene slovenske pisateljice so bila pomembna tako avtoričina fikcijska kot nefikcijska prozna besedila. Iz pisateljičinih kratke proze, romanov in časopisnih sestavkov o češki prestolnici se izriše podoba »zlate Prage«, zgodovinskega mesta z značilno panoramo.
KLJUČNE BESEDE: praško obdobje Zofke Kveder, podoba Prage, literarni prostor, mesto v literaturi

IZVLEČEK
Članek se osredotoča na premalo raziskano praško obdobje pisateljice Zofke Kveder in njeno literarno upodabljanje velemestne Prage. Topološka analiza je motivirana s študijami, ki se lotevajo raziskovanja literarne kategorije prostora in literarnega upodabljanja mesta. Horizontalno topološko usmerjeno raziskovanje je umeščeno v širši kontekst in se z raziskovanim predmetom ukvarja tudi v razmerju do t. i. praškega teksta, pri čemer poudarek ostane na literarnozgodovinskem obdobju moderne. Za analizo podobe tujega mesta s perspektive tja priseljene slovenske pisateljice so bila pomembna tako avtoričina fikcijska kot nefikcijska prozna besedila. Iz pisateljičinih kratke proze, romanov in časopisnih sestavkov o češki prestolnici se izriše podoba »zlate Prage«, zgodovinskega mesta z značilno panoramo.
KLJUČNE BESEDE: praško obdobje Zofke Kveder, podoba Prage, literarni prostor, mesto v literaturi

IZVLEČEK
Članek obravnava nekatera ključna vprašanja pri preučevanju književnosti migrantov v sklopu raziskovanja migracij. Avtorica uvodoma povzema zgodovino vključevanja književne produkcije migrantov kot raziskovalnega gradiva v okviru preučevanja migracij v Sloveniji in v mednarodnem merilu. Posebno pozornost posveča polemikam glede uporabe termina priseljenska/izseljenska književnost ter razlikam med disciplinarno (literarnovedno) in interdisciplinarno obravnavo književnosti migrantov. V nadaljevanju obravnava nekatere metodološke izzive na tem področju, dosedanje dosežke slovenske literarne zgodovine v okviru migracijskih študij, nesorazmerje med raziskanostjo slovenske izseljenske književnosti in književnosti priseljencev v Sloveniji ter vprašanje statusa izseljenske/priseljenske literarne produkcijev tujih jezikih.
KLJUČNE BESEDE: izseljenska/priseljenska književnost, migracijske študije, terminologija, tujejezična literatura, interdisciplinarni pristop

IZVLEČEK
Članek obravnava nekatera ključna vprašanja pri preučevanju književnosti migrantov v sklopu raziskovanja migracij. Avtorica uvodoma povzema zgodovino vključevanja književne produkcije migrantov kot raziskovalnega gradiva v okviru preučevanja migracij v Sloveniji in v mednarodnem merilu. Posebno pozornost posveča polemikam glede uporabe termina priseljenska/izseljenska književnost ter razlikam med disciplinarno (literarnovedno) in interdisciplinarno obravnavo književnosti migrantov. V nadaljevanju obravnava nekatere metodološke izzive na tem področju, dosedanje dosežke slovenske literarne zgodovine v okviru migracijskih študij, nesorazmerje med raziskanostjo slovenske izseljenske književnosti in književnosti priseljencev v Sloveniji ter vprašanje statusa izseljenske/priseljenske literarne produkcijev tujih jezikih.
KLJUČNE BESEDE: izseljenska/priseljenska književnost, migracijske študije, terminologija, tujejezična literatura, interdisciplinarni pristop

IZVLEČEK
Prizadevanja za večjo demokratizacijo družb s spoštovanjem različnosti so se v zadnjih štirih desetletjih v evropskem in tudi svetovnem kontekstu osredinjala okrog multikulturalizma. Optimistične napovedi liberalnih teoretikov multikulturalizma od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja kot alternative hierarhijam, rasizmu, diskriminaciji in segregaciji manjšinskih skupin so bile v zadnjih dveh desetletjih pogosto predmet kritik. Medtem ko nekateri teoretiki, analitiki in politiki v apokaliptičnem, populističnem tonu govorijo o koncu multikulturalizma, v zadnjih letih zaznavamo porast protiargumentov zagovornikov, ki opozarjajo na primere uspešnih učinkov multikulturalizma v praksi. Besedilo kontrastira argumente in pokaže na vakuumsko ujetost pro et contra pozicioniranja. Zagovarja tezo, da ta odmika pozornost od »problemov z različnostjo«, ne zmore preseči nekaterih zagat multikulturalizma in tudi ne generirati novih idej v smeri egalitarnosti. Podrobnejša analiza je posvečena zlasti novejšim zagovorom multikulturalizma, ki jih predstavlja Will Kymlicka kot vidnejši protagonist liberalne tradicije multikulturalizma.
KLJUČNE BESEDE: multikulturalizem, različnost, enakost, pravice, nacionalizacija

IZVLEČEK
Prizadevanja za večjo demokratizacijo družb s spoštovanjem različnosti so se v zadnjih štirih desetletjih v evropskem in tudi svetovnem kontekstu osredinjala okrog multikulturalizma. Optimistične napovedi liberalnih teoretikov multikulturalizma od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja kot alternative hierarhijam, rasizmu, diskriminaciji in segregaciji manjšinskih skupin so bile v zadnjih dveh desetletjih pogosto predmet kritik. Medtem ko nekateri teoretiki, analitiki in politiki v apokaliptičnem, populističnem tonu govorijo o koncu multikulturalizma, v zadnjih letih zaznavamo porast protiargumentov zagovornikov, ki opozarjajo na primere uspešnih učinkov multikulturalizma v praksi. Besedilo kontrastira argumente in pokaže na vakuumsko ujetost pro et contra pozicioniranja. Zagovarja tezo, da ta odmika pozornost od »problemov z različnostjo«, ne zmore preseči nekaterih zagat multikulturalizma in tudi ne generirati novih idej v smeri egalitarnosti. Podrobnejša analiza je posvečena zlasti novejšim zagovorom multikulturalizma, ki jih predstavlja Will Kymlicka kot vidnejši protagonist liberalne tradicije multikulturalizma.
KLJUČNE BESEDE: multikulturalizem, različnost, enakost, pravice, nacionalizacija

IZVLEČEK
Uradni podatki kažejo, da je v Sloveniji število apatridnih oseb (tj. oseb brez državljanstva) izredno majhno. Tematiki brezdržavljanskosti se ne posveča dovolj pozornosti ne v raziskovalnem ne v konceptualnem kot tudi ne v praktičnem smislu. Še zlasti težavno je slabo poznavanje problema apatridnosti med nekaterimi javnimi uslužbenci oziroma a priori predpostavljanje državljanstva za osebe, ki se jih povezujez nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Članek prinaša rezultate prve poglobljene raziskave o brezdržavljanskosti v Sloveniji in ugotavlja, da je zaradi pomanjkanja podatkov raziskovanje treba nadaljevati še zlasti med romsko populacijo in izbrisanimi, ki so (bili) tveganju apatridnosti najbolj izpostavljeni.
KLJUČNE BESEDE: brezdržavljanskost/apatridnost, državljanstvo, migracije, izbrisani, Slovenija

IZVLEČEK
Uradni podatki kažejo, da je v Sloveniji število apatridnih oseb (tj. oseb brez državljanstva) izredno majhno. Tematiki brezdržavljanskosti se ne posveča dovolj pozornosti ne v raziskovalnem ne v konceptualnem kot tudi ne v praktičnem smislu. Še zlasti težavno je slabo poznavanje problema apatridnosti med nekaterimi javnimi uslužbenci oziroma a priori predpostavljanje državljanstva za osebe, ki se jih povezujez nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Članek prinaša rezultate prve poglobljene raziskave o brezdržavljanskosti v Sloveniji in ugotavlja, da je zaradi pomanjkanja podatkov raziskovanje treba nadaljevati še zlasti med romsko populacijo in izbrisanimi, ki so (bili) tveganju apatridnosti najbolj izpostavljeni.
KLJUČNE BESEDE: brezdržavljanskost/apatridnost, državljanstvo, migracije, izbrisani, Slovenija

Avtorja knjige Vrnitev manjšin na Hrvaško – študija odprtega procesa sta dr. Milan Mesić in Dragan Bagić, profesorja s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, ki se že dalj časa ukvarjata z migracijskimi študijamiin drugimi družboslovnimi raziskavami. Študija se osredotoča na srbsko manjšino na Hrvaškem in njihov povratek v državo izvora, od koder so se izselili med vojno v prvi polovici devetdesetih let. Knjiga je rezultat kvalitativne in kvantitativne raziskave in vsebuje naslednje vsebine: kratek uvod v begunska gibanja na Hrvaškem, politični in pravni okvir za povratek manjšinskih beguncev na Hrvaško, povratek beguncev – konceptualni vidiki, rezultati kvantitativnega dela raziskave: prisotnost in kakovost življenjater rezultati kvalitativnega dela raziskave: tipologije povratnikov in povratek. Knjigo končujeta obširen povzetek in seznam literature.

Avtorja knjige Vrnitev manjšin na Hrvaško – študija odprtega procesa sta dr. Milan Mesić in Dragan Bagić, profesorja s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, ki se že dalj časa ukvarjata z migracijskimi študijamiin drugimi družboslovnimi raziskavami. Študija se osredotoča na srbsko manjšino na Hrvaškem in njihov povratek v državo izvora, od koder so se izselili med vojno v prvi polovici devetdesetih let. Knjiga je rezultat kvalitativne in kvantitativne raziskave in vsebuje naslednje vsebine: kratek uvod v begunska gibanja na Hrvaškem, politični in pravni okvir za povratek manjšinskih beguncev na Hrvaško, povratek beguncev – konceptualni vidiki, rezultati kvantitativnega dela raziskave: prisotnost in kakovost življenjater rezultati kvalitativnega dela raziskave: tipologije povratnikov in povratek. Knjigo končujeta obširen povzetek in seznam literature.