IZVLEČEK
Kot ekonomsko najbolj razvit del nekdanje Jugoslavije je Slovenija tradicionalno privabljala številne priseljence drugih narodnosti. Čeprav so Albanci v Sloveniji že dolgo prisotni, se je novi val priseljencev začel pojavljati po letu 1991, Slovenija pa je za priseljevanje postala še bolj priljubljena po priključitvi EU leta 2004. Za opis zelo svojstvenega načina vodenja njihovih podjetij v članku predstavljamo 14 študij primerov albanskih podjetnikov. Kot orodje kvalitativne metodologije smo uporabili polstrukturirani intervju z več raziskovalnimi vprašanji. Albanski priseljenci v Slovenijo ne prihajajo nepripravljeni. Zagon novega podjetja ali zaposlitev posameznika se s pomočjo goste mreže prijateljev in sorodnikov načrtuje že dolgo pred njihovim prihodom. Čeprav poslujejo na celotnem trgu, se albanski podjetniki zanašajo predvsem na neformalno podporo in financiranje s strani razširjene družine in celotne albanske skupnosti. Tradicionalno so prisotni v zgolj nekaj dejavnostih (slaščičarne, stojnice s sadjem in z zelenjavo, pekarne, gradbeništvo) in predstavljajo poseben del slovenskega gospodarstva, ki je sicer vključeno vgospodarske tokove, a je v luči novih gospodarskih procesov s tradicionalno naslombo na svojo skupnost, družino in na etnično pripadnost temelječi socialni kapital, samovzdržno.
KLJUČNE BESEDE: podjetništvo v etničnih skupinah, priseljenska podjetja, socialni kapital, skupnost, albanski podjetniki v Sloveniji

IZVLEČEK
Kot ekonomsko najbolj razvit del nekdanje Jugoslavije je Slovenija tradicionalno privabljala številne priseljence drugih narodnosti. Čeprav so Albanci v Sloveniji že dolgo prisotni, se je novi val priseljencev začel pojavljati po letu 1991, Slovenija pa je za priseljevanje postala še bolj priljubljena po priključitvi EU leta 2004. Za opis zelo svojstvenega načina vodenja njihovih podjetij v članku predstavljamo 14 študij primerov albanskih podjetnikov. Kot orodje kvalitativne metodologije smo uporabili polstrukturirani intervju z več raziskovalnimi vprašanji. Albanski priseljenci v Slovenijo ne prihajajo nepripravljeni. Zagon novega podjetja ali zaposlitev posameznika se s pomočjo goste mreže prijateljev in sorodnikov načrtuje že dolgo pred njihovim prihodom. Čeprav poslujejo na celotnem trgu, se albanski podjetniki zanašajo predvsem na neformalno podporo in financiranje s strani razširjene družine in celotne albanske skupnosti. Tradicionalno so prisotni v zgolj nekaj dejavnostih (slaščičarne, stojnice s sadjem in z zelenjavo, pekarne, gradbeništvo) in predstavljajo poseben del slovenskega gospodarstva, ki je sicer vključeno vgospodarske tokove, a je v luči novih gospodarskih procesov s tradicionalno naslombo na svojo skupnost, družino in na etnično pripadnost temelječi socialni kapital, samovzdržno.
KLJUČNE BESEDE: podjetništvo v etničnih skupinah, priseljenska podjetja, socialni kapital, skupnost, albanski podjetniki v Sloveniji

IZVLEČEK
V članku se osredotočamo na sodobne identifikacije v transnacionalnem kontekstu, ki odražajo določene spremembe družbenega reda. Identifikacije razumemo kot proces, ki temelji tako na refleksivnih zamišljanjih posameznikov v odnosu z družbenim okoljem kot tudi na določenih dispozicijah, ki se oblikujejo z nenehnimi interakcijami med tradicijami, nazori in vrednotami. Dialektični odnos med obema poloma identifikacijskih procesov obravnavamo skozi perspektivo družbenih polj, prenešenih na transnacionalno sfero. Na podlagi zgodb irskih migrantov, pridobljenih z etnografsko metodo, želimo prikazati, kako prehajanje meja (tako fizičnih kot zamišljenih), transnacionalne družbene interakcije in institucije ter življenjske izkušnje posameznikov v odnosu s preteklostjo ter z nacionalnim in lokalnimo koljem vplivajo na razumevanje sebstva in oblikovanje identitet. Pomembno vlogo igrajo posameznikove možnosti dostopa do različnih virov. Prav tako prikažemo vlogo transnacionalnega habitusa, ki omogoča intenzivnejšo refleksivnost in presojanje posameznikovih dejanj ter tudi institucionalnih okvirov, v katere je umeščen.
KLJUČNE BESEDE: irska diaspora, transnacionalni habitus, identifikacije

IZVLEČEK
V članku se osredotočamo na sodobne identifikacije v transnacionalnem kontekstu, ki odražajo določene spremembe družbenega reda. Identifikacije razumemo kot proces, ki temelji tako na refleksivnih zamišljanjih posameznikov v odnosu z družbenim okoljem kot tudi na določenih dispozicijah, ki se oblikujejo z nenehnimi interakcijami med tradicijami, nazori in vrednotami. Dialektični odnos med obema poloma identifikacijskih procesov obravnavamo skozi perspektivo družbenih polj, prenešenih na transnacionalno sfero. Na podlagi zgodb irskih migrantov, pridobljenih z etnografsko metodo, želimo prikazati, kako prehajanje meja (tako fizičnih kot zamišljenih), transnacionalne družbene interakcije in institucije ter življenjske izkušnje posameznikov v odnosu s preteklostjo ter z nacionalnim in lokalnimo koljem vplivajo na razumevanje sebstva in oblikovanje identitet. Pomembno vlogo igrajo posameznikove možnosti dostopa do različnih virov. Prav tako prikažemo vlogo transnacionalnega habitusa, ki omogoča intenzivnejšo refleksivnost in presojanje posameznikovih dejanj ter tudi institucionalnih okvirov, v katere je umeščen.
KLJUČNE BESEDE: irska diaspora, transnacionalni habitus, identifikacije

IZVLEČEK
Prispevek prikazuje obseg meddržavnih selitev in izobraženost selivcev ter njun vpliv na število prebivalcevSlovenije in njihovo izobraženost v zadnjih desetletjih. Poudarek je na obdobju 1995–2013 in selitvah državljanov Republike Slovenije (RS). Meddržavne selitve so v navedenem obdobju prispevale k rasti števila prebivalcev Slovenije, po letu 1999 v celoti na račun selitev tujcev (za državljane RS je bil selitveni saldo negativen). V sicer krajšem primerljivem obdobju 2008–2012 so meddržavne selitve ugodno vplivale tudi na število prebivalcev s terciarno izobrazbo, prav tako v celoti na račun selitev tujcev. Za selitve državljanov RS pa je bil v tem in tudi daljšem obdobju (2003–2012) ta vpliv negativen – selitveni saldo za osebe s terciarno izobrazbo je bil negativen.
KLJUČNE BESEDE: meddržavne selitve, obseg selitev, izobraženost selivcev, rast prebivalcev, Slovenija

IZVLEČEK
Prispevek prikazuje obseg meddržavnih selitev in izobraženost selivcev ter njun vpliv na število prebivalcevSlovenije in njihovo izobraženost v zadnjih desetletjih. Poudarek je na obdobju 1995–2013 in selitvah državljanov Republike Slovenije (RS). Meddržavne selitve so v navedenem obdobju prispevale k rasti števila prebivalcev Slovenije, po letu 1999 v celoti na račun selitev tujcev (za državljane RS je bil selitveni saldo negativen). V sicer krajšem primerljivem obdobju 2008–2012 so meddržavne selitve ugodno vplivale tudi na število prebivalcev s terciarno izobrazbo, prav tako v celoti na račun selitev tujcev. Za selitve državljanov RS pa je bil v tem in tudi daljšem obdobju (2003–2012) ta vpliv negativen – selitveni saldo za osebe s terciarno izobrazbo je bil negativen.
KLJUČNE BESEDE: meddržavne selitve, obseg selitev, izobraženost selivcev, rast prebivalcev, Slovenija

IZVLEČEK
Kot posledica priseljevanja, slabše učne uspešnosti otrok priseljencev v primerjavi z večinskim prebivalstvom in prepoznavanja nepravičnosti v šolskem sistemu so se začele razvijati različne oblike podpore za njihovo vključevanje. Za slovenski vzgojno-izobraževalni sistem smo razvili svoj model medkulturne vzgoje in izobraževanja, ki ga sestavlja sedem področij: 1. razumevanje medkulturnosti kot pedagoško--didaktičnega načela; 2. razvoj sistemske podpore za uspešno vključevanje otrok priseljencev; 3. učitelji z razvijajočo se medkulturno zmožnostjo; 4. razvoj zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih; 5. razvoj medkulturnega dialoga na šoli; 6. sodelovanje s (starši) priseljenci; 7. sodelovanje z lokalno skupnostjo. Model medkulturne vzgoje in izobraževanja predlaga čim bolj celosten pogled na proces vključevanja otrok priseljencev, njegova cilja pa sta njihovo uspešnejše vključevanje in razvoj medkulturnega dialoga na šoli.
KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, vključevanje, integracija, inkluzija, medkulturna zmožnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje

IZVLEČEK
Kot posledica priseljevanja, slabše učne uspešnosti otrok priseljencev v primerjavi z večinskim prebivalstvom in prepoznavanja nepravičnosti v šolskem sistemu so se začele razvijati različne oblike podpore za njihovo vključevanje. Za slovenski vzgojno-izobraževalni sistem smo razvili svoj model medkulturne vzgoje in izobraževanja, ki ga sestavlja sedem področij: 1. razumevanje medkulturnosti kot pedagoško--didaktičnega načela; 2. razvoj sistemske podpore za uspešno vključevanje otrok priseljencev; 3. učitelji z razvijajočo se medkulturno zmožnostjo; 4. razvoj zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih; 5. razvoj medkulturnega dialoga na šoli; 6. sodelovanje s (starši) priseljenci; 7. sodelovanje z lokalno skupnostjo. Model medkulturne vzgoje in izobraževanja predlaga čim bolj celosten pogled na proces vključevanja otrok priseljencev, njegova cilja pa sta njihovo uspešnejše vključevanje in razvoj medkulturnega dialoga na šoli.
KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, vključevanje, integracija, inkluzija, medkulturna zmožnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje

IZVLEČEK
V besedilu avtorica, izhajajoč iz kvalitativne metodologije individualnih intervjujev, umešča primorske skrbstvene delavke, ki dnevno prestopajo slovensko-italijansko državno mejo, da bi v Italiji čistile, varovale otroke in negovale starejše, v sodobne globalne skrbstvene ekonomije. Glavni namen članka je analiza specifičnih značilnosti neformalnega skrbstvenega dela na tem mikroobmejnem območju, da bi poudarili izjemnost primorskih skrbstvenih delavk na globalnih trgih skrbstvenega dela. Analiza temelji na šestnajstih polstrukturiranih intervjujih s slovenskimi državljankami, ki iz obmejne regije z Italijo dnevno migrirajo na delo v gospodinjstva v Italiji, in na aktualnih raziskavah o globalnih skrbstvenih ekonomijah v Evropi.
KLJUČNE BESEDE: transnacionalne skrbstvene ekonomije, globalne verige skrbi, obmejna regija, migracije, spol, ženske

IZVLEČEK
V besedilu avtorica, izhajajoč iz kvalitativne metodologije individualnih intervjujev, umešča primorske skrbstvene delavke, ki dnevno prestopajo slovensko-italijansko državno mejo, da bi v Italiji čistile, varovale otroke in negovale starejše, v sodobne globalne skrbstvene ekonomije. Glavni namen članka je analiza specifičnih značilnosti neformalnega skrbstvenega dela na tem mikroobmejnem območju, da bi poudarili izjemnost primorskih skrbstvenih delavk na globalnih trgih skrbstvenega dela. Analiza temelji na šestnajstih polstrukturiranih intervjujih s slovenskimi državljankami, ki iz obmejne regije z Italijo dnevno migrirajo na delo v gospodinjstva v Italiji, in na aktualnih raziskavah o globalnih skrbstvenih ekonomijah v Evropi.
KLJUČNE BESEDE: transnacionalne skrbstvene ekonomije, globalne verige skrbi, obmejna regija, migracije, spol, ženske