IZVLEČEK

Članek obravnava sistemsko vključevanje tujcev, priseljencev in otrok priseljencev v šolski sistem, ki ga Slovenija rešuje na nacionalni ravni. Avtorji ugotavljajo, da so težave vključevanja teh učencev in dijakov zelo raznolike, ukvarjajo pa se tudi z varnostjo dijaških domov za dijake, katerih starši so priseljenci. Po njihovem mnenju na to vplivajo tudi stališča, prepričanja in odnos pedagoških delavcev in dijakov do nasilnih dejanj. Da bi dobili odgovore na svojo podmeno, so raziskali, kako resno pedagoški delavci in dijaki dijaških domov ocenjujejo psihična in fizična nasilna dejanja nad obravnavanimi dijaki. V Sloveniji je v 39 dijaških domovih zaposlenih 200 pedagoških delavcev, v njih pa biva 5.000 dijakov. V raziskavo, ki so jo izvedli v vseh dijaških domovih v Sloveniji, so vključili 154 pedagoških delavcev in 1.331 dijakov. Avtorji predlagajo, da se v politiko vodenja v dijaških domovih vključi več vsebin iz kulture nenasilja do dijakov priseljencev.

KLJUČNE BESEDE: dijaški dom, dijaki, pedagoški delavci, priseljenci, ocena resnosti nasilnih dejanj

IZVLEČEK

Članek obravnava sistemsko vključevanje tujcev, priseljencev in otrok priseljencev v šolski sistem, ki ga Slovenija rešuje na nacionalni ravni. Avtorji ugotavljajo, da so težave vključevanja teh učencev in dijakov zelo raznolike, ukvarjajo pa se tudi z varnostjo dijaških domov za dijake, katerih starši so priseljenci. Po njihovem mnenju na to vplivajo tudi stališča, prepričanja in odnos pedagoških delavcev in dijakov do nasilnih dejanj. Da bi dobili odgovore na svojo podmeno, so raziskali, kako resno pedagoški delavci in dijaki dijaških domov ocenjujejo psihična in fizična nasilna dejanja nad obravnavanimi dijaki. V Sloveniji je v 39 dijaških domovih zaposlenih 200 pedagoških delavcev, v njih pa biva 5.000 dijakov. V raziskavo, ki so jo izvedli v vseh dijaških domovih v Sloveniji, so vključili 154 pedagoških delavcev in 1.331 dijakov. Avtorji predlagajo, da se v politiko vodenja v dijaških domovih vključi več vsebin iz kulture nenasilja do dijakov priseljencev.

KLJUČNE BESEDE: dijaški dom, dijaki, pedagoški delavci, priseljenci, ocena resnosti nasilnih dejanj

IZVLEČEK

Besedilo prikaže aktualne evropske razprave o definiranju pravic posameznika in državljana v kontekstu migracij in teženj po bolj participativnem, inkluzivnem izobraževanju. Opira se na teoretske razprave, relevantne za mlado nacionalno državo Slovenijo, kot tudi na izsledke raziskave, ki prinaša osebne izkušnje njenih »večkulturnih« in »večnacionalnih« prebivalcev. Njihovi predlogi za bolj inkluzivno izobraževanje so rezultat dialoške raziskovalne metodologije, ki omogoča slišati ranljive skupine in posameznike kot socialne akterje. Ti postanejo sodelavci pri raziskovanju, kar pri konceptualizaciji rešitev za družbene in socialne izzive sodobnih migrantskih družb omogoča povezanost teorije in prakse.

KLJUČNE BESEDE: medkulturni odnosi, izobraževanje, dialoško komunikacijsko raziskovanje

IZVLEČEK

Besedilo prikaže aktualne evropske razprave o definiranju pravic posameznika in državljana v kontekstu migracij in teženj po bolj participativnem, inkluzivnem izobraževanju. Opira se na teoretske razprave, relevantne za mlado nacionalno državo Slovenijo, kot tudi na izsledke raziskave, ki prinaša osebne izkušnje njenih »večkulturnih« in »večnacionalnih« prebivalcev. Njihovi predlogi za bolj inkluzivno izobraževanje so rezultat dialoške raziskovalne metodologije, ki omogoča slišati ranljive skupine in posameznike kot socialne akterje. Ti postanejo sodelavci pri raziskovanju, kar pri konceptualizaciji rešitev za družbene in socialne izzive sodobnih migrantskih družb omogoča povezanost teorije in prakse.

KLJUČNE BESEDE: medkulturni odnosi, izobraževanje, dialoško komunikacijsko raziskovanje

Slovensko kulturno in športno društvo Bled iz Essna (predsednik Anton Špiler) je v povezavi s Koordinacijskim odborom v južni Nemčiji (predsednica Gabrijela Žagar) organiziralo 18. posvet Slovencev, živečih v Nemčiji (Baasem, 15.–17. 3. 2013).

Predavatelji, vodje delavnic in udeleženci posveta iz Nemčije in Slovenije so se začeli v hostlu v Baasmu zbirati v petek popoldne. Običajno se začnejo delavnice izvajati že v petek zvečer, a so tokrat odpadle; nekateri vodje delavnic, ki so prihajali iz Slovenije, so zaradi stavke na letališču v Düsseldorfu prišli v Baasem šele pozno zvečer. Z delavnicami so tako začeli v soboto zjutraj, in sicer: folklora (Vasja Samec), petje (Damijana Arlati), retorika in vodenje sestankov (Irena Fištravec Polak), dramske igre/ branje in recitiranje (Tone Partljič), glasba: igranje harmonike (Matej Banovšek), urejanje spletnih strani (Igor Križnar); največ udeležencev in udeleženk je imela folklorna delavnica.

Slovensko kulturno in športno društvo Bled iz Essna (predsednik Anton Špiler) je v povezavi s Koordinacijskim odborom v južni Nemčiji (predsednica Gabrijela Žagar) organiziralo 18. posvet Slovencev, živečih v Nemčiji (Baasem, 15.–17. 3. 2013).

Predavatelji, vodje delavnic in udeleženci posveta iz Nemčije in Slovenije so se začeli v hostlu v Baasmu zbirati v petek popoldne. Običajno se začnejo delavnice izvajati že v petek zvečer, a so tokrat odpadle; nekateri vodje delavnic, ki so prihajali iz Slovenije, so zaradi stavke na letališču v Düsseldorfu prišli v Baasem šele pozno zvečer. Z delavnicami so tako začeli v soboto zjutraj, in sicer: folklora (Vasja Samec), petje (Damijana Arlati), retorika in vodenje sestankov (Irena Fištravec Polak), dramske igre/ branje in recitiranje (Tone Partljič), glasba: igranje harmonike (Matej Banovšek), urejanje spletnih strani (Igor Križnar); največ udeležencev in udeleženk je imela folklorna delavnica.

IZVLEČEK
Japonska jezikovna pomoč za otroke migrante na Japonskem: Potrebe,politike, dejavnosti, problemi
Članek predstavlja migracijske tokove na Japonskem v zadnjih desetletjih, s poudarkom na spremembahv zakonski ureditvi in v statusu tujih prebivalcev, ki iz ureditve izhaja. Predstavlja probleme, s katerimise srečujejo otroci priseljenci, ki jim japonščina ni materni jezik, njihove težave pri učenju japonščinein svojega lastnega jezika, težave v vsakodnevnem življenju in identitetna nihanja, ki iz tega izhajajo. Nadalje članek nudi pregled različnih pristopov k reševanju teh problemov, ki izhajajo iz lokalnih organizacijin se širijo v družbo, s ciljem doseči medkulturno sobivanje, v katerem priseljenci niso začasnigosti, ampak člani družbe.
KLJUČNE BESEDE: japonske politike do migrantov, večkulturno sobivanje, povezovanje, jezikovni pouk,identiteta

IZVLEČEK
Japonska jezikovna pomoč za otroke migrante na Japonskem: Potrebe,politike, dejavnosti, problemi
Članek predstavlja migracijske tokove na Japonskem v zadnjih desetletjih, s poudarkom na spremembahv zakonski ureditvi in v statusu tujih prebivalcev, ki iz ureditve izhaja. Predstavlja probleme, s katerimise srečujejo otroci priseljenci, ki jim japonščina ni materni jezik, njihove težave pri učenju japonščinein svojega lastnega jezika, težave v vsakodnevnem življenju in identitetna nihanja, ki iz tega izhajajo. Nadalje članek nudi pregled različnih pristopov k reševanju teh problemov, ki izhajajo iz lokalnih organizacijin se širijo v družbo, s ciljem doseči medkulturno sobivanje, v katerem priseljenci niso začasnigosti, ampak člani družbe.
KLJUČNE BESEDE: japonske politike do migrantov, večkulturno sobivanje, povezovanje, jezikovni pouk,identiteta

IZVLEČEK

Reprezentacije sebe in drugih med korejsko manjšino na Japonskem

Pričujoča raziskava se ukvarja z raznolikostjo, vzajemno reprezentacijo in izražanjem identitete korejske manjšine na Japonskem, in sicer analizira način uveljavljanja njihovega obstoja in vrednotenja v tuji državi ter njihove pripovedi. Vprašanje identitete, še zlasti nacionalne in etnične, ne zahteva le identifikacije posameznika z domom kot posebnim prostorom, temveč tudi vpogled v proces njenega oblikovanja in preoblikovanja. Članek se osredotoča na težave, ki jih ima manjšinska skupnost na Japonskem živečih Korejcev predvsem z razumevanjem, izražanjem in reprezentacijo svojih identitet.

KLJUČNE BESEDE: Japonska, korejska manjšina, nacionalnost, reprezentacije, izražanje identitete

IZVLEČEK

Reprezentacije sebe in drugih med korejsko manjšino na Japonskem

Pričujoča raziskava se ukvarja z raznolikostjo, vzajemno reprezentacijo in izražanjem identitete korejske manjšine na Japonskem, in sicer analizira način uveljavljanja njihovega obstoja in vrednotenja v tuji državi ter njihove pripovedi. Vprašanje identitete, še zlasti nacionalne in etnične, ne zahteva le identifikacije posameznika z domom kot posebnim prostorom, temveč tudi vpogled v proces njenega oblikovanja in preoblikovanja. Članek se osredotoča na težave, ki jih ima manjšinska skupnost na Japonskem živečih Korejcev predvsem z razumevanjem, izražanjem in reprezentacijo svojih identitet.

KLJUČNE BESEDE: Japonska, korejska manjšina, nacionalnost, reprezentacije, izražanje identitete