Slovensko kulturno in športno društvo Bled iz Essna (predsednik Anton Špiler) je v povezavi s Koordinacijskim odborom v južni Nemčiji (predsednica Gabrijela Žagar) organiziralo 18. posvet Slovencev, živečih v Nemčiji (Baasem, 15.–17. 3. 2013).

Predavatelji, vodje delavnic in udeleženci posveta iz Nemčije in Slovenije so se začeli v hostlu v Baasmu zbirati v petek popoldne. Običajno se začnejo delavnice izvajati že v petek zvečer, a so tokrat odpadle; nekateri vodje delavnic, ki so prihajali iz Slovenije, so zaradi stavke na letališču v Düsseldorfu prišli v Baasem šele pozno zvečer. Z delavnicami so tako začeli v soboto zjutraj, in sicer: folklora (Vasja Samec), petje (Damijana Arlati), retorika in vodenje sestankov (Irena Fištravec Polak), dramske igre/ branje in recitiranje (Tone Partljič), glasba: igranje harmonike (Matej Banovšek), urejanje spletnih strani (Igor Križnar); največ udeležencev in udeleženk je imela folklorna delavnica.

Slovensko kulturno in športno društvo Bled iz Essna (predsednik Anton Špiler) je v povezavi s Koordinacijskim odborom v južni Nemčiji (predsednica Gabrijela Žagar) organiziralo 18. posvet Slovencev, živečih v Nemčiji (Baasem, 15.–17. 3. 2013).

Predavatelji, vodje delavnic in udeleženci posveta iz Nemčije in Slovenije so se začeli v hostlu v Baasmu zbirati v petek popoldne. Običajno se začnejo delavnice izvajati že v petek zvečer, a so tokrat odpadle; nekateri vodje delavnic, ki so prihajali iz Slovenije, so zaradi stavke na letališču v Düsseldorfu prišli v Baasem šele pozno zvečer. Z delavnicami so tako začeli v soboto zjutraj, in sicer: folklora (Vasja Samec), petje (Damijana Arlati), retorika in vodenje sestankov (Irena Fištravec Polak), dramske igre/ branje in recitiranje (Tone Partljič), glasba: igranje harmonike (Matej Banovšek), urejanje spletnih strani (Igor Križnar); največ udeležencev in udeleženk je imela folklorna delavnica.

IZVLEČEK
Japonska jezikovna pomoč za otroke migrante na Japonskem: Potrebe,politike, dejavnosti, problemi
Članek predstavlja migracijske tokove na Japonskem v zadnjih desetletjih, s poudarkom na spremembahv zakonski ureditvi in v statusu tujih prebivalcev, ki iz ureditve izhaja. Predstavlja probleme, s katerimise srečujejo otroci priseljenci, ki jim japonščina ni materni jezik, njihove težave pri učenju japonščinein svojega lastnega jezika, težave v vsakodnevnem življenju in identitetna nihanja, ki iz tega izhajajo. Nadalje članek nudi pregled različnih pristopov k reševanju teh problemov, ki izhajajo iz lokalnih organizacijin se širijo v družbo, s ciljem doseči medkulturno sobivanje, v katerem priseljenci niso začasnigosti, ampak člani družbe.
KLJUČNE BESEDE: japonske politike do migrantov, večkulturno sobivanje, povezovanje, jezikovni pouk,identiteta

IZVLEČEK
Japonska jezikovna pomoč za otroke migrante na Japonskem: Potrebe,politike, dejavnosti, problemi
Članek predstavlja migracijske tokove na Japonskem v zadnjih desetletjih, s poudarkom na spremembahv zakonski ureditvi in v statusu tujih prebivalcev, ki iz ureditve izhaja. Predstavlja probleme, s katerimise srečujejo otroci priseljenci, ki jim japonščina ni materni jezik, njihove težave pri učenju japonščinein svojega lastnega jezika, težave v vsakodnevnem življenju in identitetna nihanja, ki iz tega izhajajo. Nadalje članek nudi pregled različnih pristopov k reševanju teh problemov, ki izhajajo iz lokalnih organizacijin se širijo v družbo, s ciljem doseči medkulturno sobivanje, v katerem priseljenci niso začasnigosti, ampak člani družbe.
KLJUČNE BESEDE: japonske politike do migrantov, večkulturno sobivanje, povezovanje, jezikovni pouk,identiteta

IZVLEČEK

Reprezentacije sebe in drugih med korejsko manjšino na Japonskem

Pričujoča raziskava se ukvarja z raznolikostjo, vzajemno reprezentacijo in izražanjem identitete korejske manjšine na Japonskem, in sicer analizira način uveljavljanja njihovega obstoja in vrednotenja v tuji državi ter njihove pripovedi. Vprašanje identitete, še zlasti nacionalne in etnične, ne zahteva le identifikacije posameznika z domom kot posebnim prostorom, temveč tudi vpogled v proces njenega oblikovanja in preoblikovanja. Članek se osredotoča na težave, ki jih ima manjšinska skupnost na Japonskem živečih Korejcev predvsem z razumevanjem, izražanjem in reprezentacijo svojih identitet.

KLJUČNE BESEDE: Japonska, korejska manjšina, nacionalnost, reprezentacije, izražanje identitete

IZVLEČEK

Reprezentacije sebe in drugih med korejsko manjšino na Japonskem

Pričujoča raziskava se ukvarja z raznolikostjo, vzajemno reprezentacijo in izražanjem identitete korejske manjšine na Japonskem, in sicer analizira način uveljavljanja njihovega obstoja in vrednotenja v tuji državi ter njihove pripovedi. Vprašanje identitete, še zlasti nacionalne in etnične, ne zahteva le identifikacije posameznika z domom kot posebnim prostorom, temveč tudi vpogled v proces njenega oblikovanja in preoblikovanja. Članek se osredotoča na težave, ki jih ima manjšinska skupnost na Japonskem živečih Korejcev predvsem z razumevanjem, izražanjem in reprezentacijo svojih identitet.

KLJUČNE BESEDE: Japonska, korejska manjšina, nacionalnost, reprezentacije, izražanje identitete

IZVLEČEK

Veliki etnični nemiri zadnjih let so spodbudili vroče razprave o primernosti sedanje etnične politike Ljudske republike Kitajske tako med kitajskimi intelektualci kot med širšo publiko. Članek skuša kritično očrtati poglede vidnih kitajskih akademikov na omenjeno vprašanje. Avtorica najprej na kratko oriše razvoj kitajske etnične politike od druge polovice 20. stoletja, nato pa predstavi glavne argumente profesorja sociologije Ma Ronga, ki velja za najglasnejšega zagovornika odprave manjšinskih pravic. Tem zoperstavi poglede tistih, ki podpirajo obstoječe stanje. V sklepnem razdelku avtorica vzpostavi kritično distance do obeh stališč in se zavzame za uvedbo dejanske etnične avtonomije.

Ključne besede: kitajska etnična politika, etnična avtonomija, prednostne politike, Ma Rong, depolitizacija

IZVLEČEK

Veliki etnični nemiri zadnjih let so spodbudili vroče razprave o primernosti sedanje etnične politike Ljudske republike Kitajske tako med kitajskimi intelektualci kot med širšo publiko. Članek skuša kritično očrtati poglede vidnih kitajskih akademikov na omenjeno vprašanje. Avtorica najprej na kratko oriše razvoj kitajske etnične politike od druge polovice 20. stoletja, nato pa predstavi glavne argumente profesorja sociologije Ma Ronga, ki velja za najglasnejšega zagovornika odprave manjšinskih pravic. Tem zoperstavi poglede tistih, ki podpirajo obstoječe stanje. V sklepnem razdelku avtorica vzpostavi kritično distance do obeh stališč in se zavzame za uvedbo dejanske etnične avtonomije.

Ključne besede: kitajska etnična politika, etnična avtonomija, prednostne politike, Ma Rong, depolitizacija

IZVLEČEK

Neposredni ali posredni stik z Zahodom je na pragu 20. stoletja prispeval tudi h globoki krizi kitajske umetnosti. Da bi reformirali tradicionalno kitajsko slikarstvo, ki je bilo zaradi togosti, pomanjkanja per- spektive in kreativnosti neprimerno za upodabljanje sodobnih tem, so številni mladi umetniki odhajali v tujino na študij zahodne umetnosti. V istem času je Chen Shizeng, priznani pekinški slikar, v svojem teoretičnem eseju zagovarjal slikarstvo izobražencev, v katerem je vzpostavil t. i. teorijo subjektivnosti. Članek poskuša z raziskovanjem umetniških tendenc v zahodno-kitajsko-japonskih odnosov pojasniti večjo naklonjenost kitajskih »zahodnjaških« umetnikov do zahodne avantgardne umetnosti kot do akademskega realizma. To lahko razumemo tudi kot pozitivni odgovor na Chenovo teorijo subjektivnosti, v kateri je slikarstvo izobražencev z elementi samoizražanja in subjektivizma postavil ob bok zahodnim modernim-»izmom«.

KLJUČNE BESEDE: Chen Shizeng, subjektivnost, slikarstvo izobražencev, zahodni moderni -»izmi«, japonski vpliv

IZVLEČEK

Neposredni ali posredni stik z Zahodom je na pragu 20. stoletja prispeval tudi h globoki krizi kitajske umetnosti. Da bi reformirali tradicionalno kitajsko slikarstvo, ki je bilo zaradi togosti, pomanjkanja per- spektive in kreativnosti neprimerno za upodabljanje sodobnih tem, so številni mladi umetniki odhajali v tujino na študij zahodne umetnosti. V istem času je Chen Shizeng, priznani pekinški slikar, v svojem teoretičnem eseju zagovarjal slikarstvo izobražencev, v katerem je vzpostavil t. i. teorijo subjektivnosti. Članek poskuša z raziskovanjem umetniških tendenc v zahodno-kitajsko-japonskih odnosov pojasniti večjo naklonjenost kitajskih »zahodnjaških« umetnikov do zahodne avantgardne umetnosti kot do akademskega realizma. To lahko razumemo tudi kot pozitivni odgovor na Chenovo teorijo subjektivnosti, v kateri je slikarstvo izobražencev z elementi samoizražanja in subjektivizma postavil ob bok zahodnim modernim-»izmom«.

KLJUČNE BESEDE: Chen Shizeng, subjektivnost, slikarstvo izobražencev, zahodni moderni -»izmi«, japonski vpliv