IZVLEČEK

Prispevek je zasnovan na podlagi terenske raziskave med prebivalci Sarajeva, ki jih je Vlada Republike Slovenije 18. in 20. novembra 1992 evakuirala iz Sarajeva v »imenu« slovenstva in s skupinskim slovenskim potnim listom. Avtor v besedilu predstavi začetek vojne v Sarajevu leta 1992 in kontekst evakuacije sarajevskih Slovencev s strani Republike Slovenije novembra 1992, kakor so ga doživljali nekateri akterji evakuacije, s katerimi je opravil ustnozgodovinski intervju.

KLJUČNE BESEDE: Sarajevo, evakuacija, Slovenci, vojna, ustna zgodovina

IZVLEČEK

Prispevek je zasnovan na podlagi terenske raziskave med prebivalci Sarajeva, ki jih je Vlada Republike Slovenije 18. in 20. novembra 1992 evakuirala iz Sarajeva v »imenu« slovenstva in s skupinskim slovenskim potnim listom. Avtor v besedilu predstavi začetek vojne v Sarajevu leta 1992 in kontekst evakuacije sarajevskih Slovencev s strani Republike Slovenije novembra 1992, kakor so ga doživljali nekateri akterji evakuacije, s katerimi je opravil ustnozgodovinski intervju.

KLJUČNE BESEDE: Sarajevo, evakuacija, Slovenci, vojna, ustna zgodovina

IZVLEČEK

V prispevku se posvečamo študiji primera diplomatsko-migracijske izkušnje diplomata v bilateralni diplomaciji, pri čemer je naš namen preveriti, ali obstajajo med diplomati in migranti stične točke, zaradi katerih bi lahko diplomate razumeli tudi kot migrante. Nadalje skušamo pokazati, da je poklicno gibanje diplomatov specifična oblika migracije in ne zgolj poklicne mobilnosti. Analiza izhaja iz rezultatov raziskave na populaciji slovenskih diplomatov ter je nadgrajena z osebno izkušnjo slovenskega diplomata, opazovana v treh različnih okoljih izvajanja bilateralne diplomacije. Metodološka posebnost prispevka je, da je sogovornik – diplomat ne le primer preučevanja, ampak tudi akter analize in interpretacije.

KLJUČNE BESEDE: diplomat, migracije, krožne migracije, začasno delo v tujini, bilateralna diplomacija

IZVLEČEK

V prispevku se posvečamo študiji primera diplomatsko-migracijske izkušnje diplomata v bilateralni diplomaciji, pri čemer je naš namen preveriti, ali obstajajo med diplomati in migranti stične točke, zaradi katerih bi lahko diplomate razumeli tudi kot migrante. Nadalje skušamo pokazati, da je poklicno gibanje diplomatov specifična oblika migracije in ne zgolj poklicne mobilnosti. Analiza izhaja iz rezultatov raziskave na populaciji slovenskih diplomatov ter je nadgrajena z osebno izkušnjo slovenskega diplomata, opazovana v treh različnih okoljih izvajanja bilateralne diplomacije. Metodološka posebnost prispevka je, da je sogovornik – diplomat ne le primer preučevanja, ampak tudi akter analize in interpretacije.

KLJUČNE BESEDE: diplomat, migracije, krožne migracije, začasno delo v tujini, bilateralna diplomacija

IZVLEČEK

Z odprtjem notranjih meja v Evropski uniji in s hitrim razvojem lahko dostopne navigacijske tehnologije v Mediteranu narašča število ljudi iz Zahodne Evrope, ki so razvili poseben življenjski stil – na barki združujejo delo, potovanje in vsakdanje življenje. S pomočjo etnografije bomo osvetlili 1) različne oblike življenjskih stilov, povezanih z življenjem na barki in 2) pojav kontekstualizirali s teorijo migracije kot življenjskim stilom s ciljem oblikovanja diskusije o sovpadanju, prepletanju in razhajanju med obravnavanimi primeri.

KLJUČNE BESEDE: migracija kot življenjski stil, mobilnost, barkarji, Mediteransko morje

IZVLEČEK

Z odprtjem notranjih meja v Evropski uniji in s hitrim razvojem lahko dostopne navigacijske tehnologije v Mediteranu narašča število ljudi iz Zahodne Evrope, ki so razvili poseben življenjski stil – na barki združujejo delo, potovanje in vsakdanje življenje. S pomočjo etnografije bomo osvetlili 1) različne oblike življenjskih stilov, povezanih z življenjem na barki in 2) pojav kontekstualizirali s teorijo migracije kot življenjskim stilom s ciljem oblikovanja diskusije o sovpadanju, prepletanju in razhajanju med obravnavanimi primeri.

KLJUČNE BESEDE: migracija kot življenjski stil, mobilnost, barkarji, Mediteransko morje

IZVLEČEK

V zadnjih dveh desetletjih je Zahodna Afrika z atlantsko obalo, s Saharo in z raznimi drugimi odročnimi kraji postala pristan za številne ljudi z globalnega severa, katerim je mobilnost postala način življenja. Večina med njimi je avtohišarjev, tj. ljudi, ki potujejo in vsaj začasno živijo v mobilne domove predelanih avtomobilih, džipih, kombijih, avtobusih, tovornjakih kakor tudi kamperjih. Gre za izredno raznolik fenomen, ki ga je včasih težko uvrstiti v konvencionalne mobilnostne kategorije, in bi kot tak zaslužil več akademske pozornosti. Namen pričujočega članka je predstaviti raznolikost tega fenomena in predvsem opozoriti na pojav nove, precej spregledane in slabo dokumentirane raziskovalne entitete, to je peripatetičnih avtohišarjev, ki predvsem od študij mobilnosti zahteva novo teoretsko refleksijo.

KLJUČNE BESEDE: mobilnost, avtohišarji, neonomadizem, nova raziskovalna entiteta, Zahodna Afrika

IZVLEČEK

V zadnjih dveh desetletjih je Zahodna Afrika z atlantsko obalo, s Saharo in z raznimi drugimi odročnimi kraji postala pristan za številne ljudi z globalnega severa, katerim je mobilnost postala način življenja. Večina med njimi je avtohišarjev, tj. ljudi, ki potujejo in vsaj začasno živijo v mobilne domove predelanih avtomobilih, džipih, kombijih, avtobusih, tovornjakih kakor tudi kamperjih. Gre za izredno raznolik fenomen, ki ga je včasih težko uvrstiti v konvencionalne mobilnostne kategorije, in bi kot tak zaslužil več akademske pozornosti. Namen pričujočega članka je predstaviti raznolikost tega fenomena in predvsem opozoriti na pojav nove, precej spregledane in slabo dokumentirane raziskovalne entitete, to je peripatetičnih avtohišarjev, ki predvsem od študij mobilnosti zahteva novo teoretsko refleksijo.

KLJUČNE BESEDE: mobilnost, avtohišarji, neonomadizem, nova raziskovalna entiteta, Zahodna Afrika

IZVLEČEK

Poskusi gradnje islamskega verskega in kulturnega središča (džamije) v Ljubljani odpirajo veliko »glo- kalnih« teoretskih in praktičnih vprašanj. Težave pri uresničevanju multikulturnosti v domnevno odprtih, sekularnih družbah so običajno interpretirane kot manjše prehodne motnje, ki jih motivira še ne povsem presežen tradicionalni odpor do drugosti, drugačnosti. Besedilo podvomi v takšno interpretaci- jo in s predstavitvijo dveh primerov poskuša utemeljiti tezo, da odkriti in prikriti odpor do multikulturalizma, konkretno do gradnje »tujih« verskih objektov v slovenskem in tudi evropskem prostoru, odkriva globoko zakoreninjene arhetipske strahove, ki jih preprosti regulacijski repertoar, ki je na voljo v (post) modernih družbah, težko obvladuje.

KLJUČNE BESEDE: toleranca, urbana moderna družba, sekularizacija, multikulturalizem

IZVLEČEK

Poskusi gradnje islamskega verskega in kulturnega središča (džamije) v Ljubljani odpirajo veliko »glo- kalnih« teoretskih in praktičnih vprašanj. Težave pri uresničevanju multikulturnosti v domnevno odprtih, sekularnih družbah so običajno interpretirane kot manjše prehodne motnje, ki jih motivira še ne povsem presežen tradicionalni odpor do drugosti, drugačnosti. Besedilo podvomi v takšno interpretaci- jo in s predstavitvijo dveh primerov poskuša utemeljiti tezo, da odkriti in prikriti odpor do multikulturalizma, konkretno do gradnje »tujih« verskih objektov v slovenskem in tudi evropskem prostoru, odkriva globoko zakoreninjene arhetipske strahove, ki jih preprosti regulacijski repertoar, ki je na voljo v (post) modernih družbah, težko obvladuje.

KLJUČNE BESEDE: toleranca, urbana moderna družba, sekularizacija, multikulturalizem