43 / 2016

Irena Bačlija, Vladimir Prebilič

Odsevi multikulturnosti in patriotizma v slovenskih osnovnošolskih učnih načrtih

IZVLEČEK
Odsevi multikulturnosti in patriotizma v slovenskih osnovnošolskih učnih načrtih Članek prikazuje analizo vključenosti domovinskih elementov v učne načrte osnovnošolskih predmetov, ki so prilagojeni multikulturnemu okolju. Izobraževalni sistem v Sloveniji namreč znotraj zakonodajnega okvira omogoča modifikacijo učnih vsebin, ki so vezane na identiteto manjšin. Rezultate analize inkluzivnosti domovinskih elementov lahko strnemo v dva sklopa ugotovitev. Prvič, da je način vključevanja domovinskih elementov specifično drugačen glede na posamezen učni predmet (torej odsotnost strateškega pristopa) ter drugič, da je način vključevanja domovinskih elementov specifičen glede na to kateri manjšini je prilagojen. Zdi se kot da je vključevanje domovinskih elementov v učne načrte obeh narodnih manjšin prepuščeno naključju.
KLJUČNE BESEDE: učni načrt, multikulturnost, etnične manjšine, domovinski elementi, osnovnošolsko izobraževanje

43 / 2016

Irena Bačlija, Vladimir Prebilič

Odsevi multikulturnosti in patriotizma v slovenskih osnovnošolskih učnih načrtih

IZVLEČEK
Odsevi multikulturnosti in patriotizma v slovenskih osnovnošolskih učnih načrtih Članek prikazuje analizo vključenosti domovinskih elementov v učne načrte osnovnošolskih predmetov, ki so prilagojeni multikulturnemu okolju. Izobraževalni sistem v Sloveniji namreč znotraj zakonodajnega okvira omogoča modifikacijo učnih vsebin, ki so vezane na identiteto manjšin. Rezultate analize inkluzivnosti domovinskih elementov lahko strnemo v dva sklopa ugotovitev. Prvič, da je način vključevanja domovinskih elementov specifično drugačen glede na posamezen učni predmet (torej odsotnost strateškega pristopa) ter drugič, da je način vključevanja domovinskih elementov specifičen glede na to kateri manjšini je prilagojen. Zdi se kot da je vključevanje domovinskih elementov v učne načrte obeh narodnih manjšin prepuščeno naključju.
KLJUČNE BESEDE: učni načrt, multikulturnost, etnične manjšine, domovinski elementi, osnovnošolsko izobraževanje

43 / 2016

Marina Perić Kaselj, Aleksandar Vukić, Jelena Zlatković Winter

Hrvaška etnična društva v Sloveniji: zgodovinski kontekst in etnični položaj

IZVLEČEK
Hrvaška etnična društva v Sloveniji: zgodovinski kontekst in etnični položajČlanek obravnava institucije hrvaške etnične skupine v Sloveniji. Osredotoča se na združevanja hrvaških društev, na Zvezo društev kot osrednjo organizacijo, v katero se je povezalo enajst društev. Uporabljen je vprašalnik, ki so ga izpolnili vodje hrvaških društev, ter diskurzivna analiza časopisnih in spletnih člankov o hrvaški etnični manjšini v Sloveniji. Model etničnega položaja je teoretsko-opazovalni model, ki omogoča umestitev etničnega položaja v ustrezen sinhroni (prostorski) in diahroni (zgodovinski) kontekst. Aktivnosti in organizacijska struktura hrvaških društev so v največji meri odvisne od etničnega položaja v Sloveniji kot državi gostiteljici pa tudi v širšem okolju regije in Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, hrvaška etnična društva, etnični položaj, nacionalne manjšine

43 / 2016

Marina Perić Kaselj, Aleksandar Vukić, Jelena Zlatković Winter

Hrvaška etnična društva v Sloveniji: zgodovinski kontekst in etnični položaj

IZVLEČEK
Hrvaška etnična društva v Sloveniji: zgodovinski kontekst in etnični položajČlanek obravnava institucije hrvaške etnične skupine v Sloveniji. Osredotoča se na združevanja hrvaških društev, na Zvezo društev kot osrednjo organizacijo, v katero se je povezalo enajst društev. Uporabljen je vprašalnik, ki so ga izpolnili vodje hrvaških društev, ter diskurzivna analiza časopisnih in spletnih člankov o hrvaški etnični manjšini v Sloveniji. Model etničnega položaja je teoretsko-opazovalni model, ki omogoča umestitev etničnega položaja v ustrezen sinhroni (prostorski) in diahroni (zgodovinski) kontekst. Aktivnosti in organizacijska struktura hrvaških društev so v največji meri odvisne od etničnega položaja v Sloveniji kot državi gostiteljici pa tudi v širšem okolju regije in Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, hrvaška etnična društva, etnični položaj, nacionalne manjšine

43 / 2016

Vesna Leskošek

Migracije in dostop do socialnih pravic v EU in Sloveniji

IZVLEČEK
Socialne pravice migrantk in migrantov so zaradi prepričanja, da ljudje migrirajo ne le z namenom dela, temveč tudi s socialno državo povezanih ugodnosti, regulirane s posebno pozornostjo in vklju­čujejo tako denarne dajatve kot storitve. Dostop migrantov do socialnih pravic je odvisen od več dejavnikov, in sicer od obsega socialne države oz. socialnih pravic in dajatev, stopnje odvisnosti pravic od državljanskega statusa, imigracijskih ali integracijskih politik in diskurzov o tujih delavkah in delavcih. V zadnjih desetletjih se politični diskurzi in javno mnenje o upravičenosti migrantk in migrantov do socialnih pravic in dajatev zaostrujejo. Posledice so predvsem restriktivnejše migracijske politike in oteženi pogoji za pridobitev statusa, ki omogoča večjo varnost in stabilnost življenjskih potekov migrantk in migrantov. V članku se osredotočam na učinke, ki jih ima preplet govora o zlorabah pravic s statusi, ki omogočajo dostop do socialnih pravic v EU in Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: socialna država, socialne pravice in dajatve, omejitve, migracijske politike, javno mnenje

43 / 2016

Vesna Leskošek

Migracije in dostop do socialnih pravic v EU in Sloveniji

IZVLEČEK
Socialne pravice migrantk in migrantov so zaradi prepričanja, da ljudje migrirajo ne le z namenom dela, temveč tudi s socialno državo povezanih ugodnosti, regulirane s posebno pozornostjo in vklju­čujejo tako denarne dajatve kot storitve. Dostop migrantov do socialnih pravic je odvisen od več dejavnikov, in sicer od obsega socialne države oz. socialnih pravic in dajatev, stopnje odvisnosti pravic od državljanskega statusa, imigracijskih ali integracijskih politik in diskurzov o tujih delavkah in delavcih. V zadnjih desetletjih se politični diskurzi in javno mnenje o upravičenosti migrantk in migrantov do socialnih pravic in dajatev zaostrujejo. Posledice so predvsem restriktivnejše migracijske politike in oteženi pogoji za pridobitev statusa, ki omogoča večjo varnost in stabilnost življenjskih potekov migrantk in migrantov. V članku se osredotočam na učinke, ki jih ima preplet govora o zlorabah pravic s statusi, ki omogočajo dostop do socialnih pravic v EU in Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: socialna država, socialne pravice in dajatve, omejitve, migracijske politike, javno mnenje

43 / 2016

Aleš Bučar Ručman, Zoran Kanduč

Razredna vojna, delo in migracije: primer delavcev migrantov v Sloveniji

IZVLEČEK
Prispevek prikazuje, kako se je z neoliberalizmom, globalizacijo in s postmodernizacijo produkcije poslabšal strukturni položaj delavcev. Protinapad kapitala na delo je uspel ponovno vzpostaviti rezervno armado prodajalcev delovne sile. S strahom pred brezposelnostjo ustvarja pokorne in poslušne delavce. Biti izkoriščan je postal privilegij, saj je vedno na čakanju množica tistih, ki bi takoj zavzeli to delovno mesto. V najslabšem položaju so delavci migranti. Avtorja predstavljata analizo položaja te skupine delavcev v Sloveniji. Na njihovo viktimizacijo je (dodatno) vplivala država s svojo zakonodajo in pasivnostjo nadzorstvenih mehanizmov. Ti novodobni sužnji niso priklenjeni na delo z okovi, ampak s socialnoekonomsko stisko in strukturnim nasiljem.
KLJUČNE BESEDE: delo, kapitalizem, migracije, delavci migranti, Slovenija

43 / 2016

Aleš Bučar Ručman, Zoran Kanduč

Razredna vojna, delo in migracije: primer delavcev migrantov v Sloveniji

IZVLEČEK
Prispevek prikazuje, kako se je z neoliberalizmom, globalizacijo in s postmodernizacijo produkcije poslabšal strukturni položaj delavcev. Protinapad kapitala na delo je uspel ponovno vzpostaviti rezervno armado prodajalcev delovne sile. S strahom pred brezposelnostjo ustvarja pokorne in poslušne delavce. Biti izkoriščan je postal privilegij, saj je vedno na čakanju množica tistih, ki bi takoj zavzeli to delovno mesto. V najslabšem položaju so delavci migranti. Avtorja predstavljata analizo položaja te skupine delavcev v Sloveniji. Na njihovo viktimizacijo je (dodatno) vplivala država s svojo zakonodajo in pasivnostjo nadzorstvenih mehanizmov. Ti novodobni sužnji niso priklenjeni na delo z okovi, ampak s socialnoekonomsko stisko in strukturnim nasiljem.
KLJUČNE BESEDE: delo, kapitalizem, migracije, delavci migranti, Slovenija

43 / 2016

Uršula Lipovec Čebron, Jelka Zorn

Avtonomija in nadzor migracij v evropskih »tamponskih conah«

IZVLEČEK
Avtonomija in nadzor migracij v evropskih »tamponskih conah«Dva ključna koncepta, s pomočjo katerih avtorici v članku mislita migracije in se prepletata skozi celotno besedilo, sta nadzor nad priseljevanjem in avtonomija migracij, pri čemer poudarita, da je v praksi prvi odgovor na drugega in ne obratno. Koncept avtonomije migracij omogoča razumeti begunce/begunke in migrante/migrantke onstran viktimizacije in varnostnega diskurza. Nadzor razčlenita s pomočjo prikaza tipičnih diskurzov (ločevanje beguncev in ekonomskih migrantov, varnostni diskurz, diskurz žrtve, zloraba azila) in značilnih ukrepov (zapiranje »nelegalnih« migrantov in eksternalizacija evropskih meja). Ključni argument je, da v praksi nadzor nad priseljevanjem ne blokira le avtonomije migracij, temveč tudi sistem mednarodne zaščite. Omenjeni koncepti in prakse se odslikavajo na eksternaliziranih evropskih mejah – »tamponskih conah« – ki naj bi prevzele evropski sistem med­narodne zaščite ter varovale EU pred migracijami. Prakse v »tamponskih conah« avtorici obravnavata s perspektive avtonomije migracij, torej tudi onstran zatiranja in neučinkovitega sistema zaščite.
KLJUČNE BESEDE: meje, azil, mednarodna zaščita, center za tujce, pridrževanje

43 / 2016

Uršula Lipovec Čebron, Jelka Zorn

Avtonomija in nadzor migracij v evropskih »tamponskih conah«

IZVLEČEK
Avtonomija in nadzor migracij v evropskih »tamponskih conah«Dva ključna koncepta, s pomočjo katerih avtorici v članku mislita migracije in se prepletata skozi celotno besedilo, sta nadzor nad priseljevanjem in avtonomija migracij, pri čemer poudarita, da je v praksi prvi odgovor na drugega in ne obratno. Koncept avtonomije migracij omogoča razumeti begunce/begunke in migrante/migrantke onstran viktimizacije in varnostnega diskurza. Nadzor razčlenita s pomočjo prikaza tipičnih diskurzov (ločevanje beguncev in ekonomskih migrantov, varnostni diskurz, diskurz žrtve, zloraba azila) in značilnih ukrepov (zapiranje »nelegalnih« migrantov in eksternalizacija evropskih meja). Ključni argument je, da v praksi nadzor nad priseljevanjem ne blokira le avtonomije migracij, temveč tudi sistem mednarodne zaščite. Omenjeni koncepti in prakse se odslikavajo na eksternaliziranih evropskih mejah – »tamponskih conah« – ki naj bi prevzele evropski sistem med­narodne zaščite ter varovale EU pred migracijami. Prakse v »tamponskih conah« avtorici obravnavata s perspektive avtonomije migracij, torej tudi onstran zatiranja in neučinkovitega sistema zaščite.
KLJUČNE BESEDE: meje, azil, mednarodna zaščita, center za tujce, pridrževanje