IZVLEČEK
K prepletu tematik kot so migracije, socialna politika in socialno delo, lahko pristopamo z različnimipristopi in na različne načine. Avtorica ponudi nekaj usmeritev za raziskovanje tega relativno novegamultidisciplinarnega področja, ki jim lahko sledijo tako raziskovalci kot oblikovalci politik, in predstavinekaj specifi čnih in perečih problematik, ki jih srečujemo v času globalizacije, strukturnih spremembsistemov blaginje in (ekonomske) kompetitivnosti med posameznimi državami in regijami sveta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, socialna politika, socialno delo, država blaginje

IZVLEČEK
K prepletu tematik kot so migracije, socialna politika in socialno delo, lahko pristopamo z različnimipristopi in na različne načine. Avtorica ponudi nekaj usmeritev za raziskovanje tega relativno novegamultidisciplinarnega področja, ki jim lahko sledijo tako raziskovalci kot oblikovalci politik, in predstavinekaj specifi čnih in perečih problematik, ki jih srečujemo v času globalizacije, strukturnih spremembsistemov blaginje in (ekonomske) kompetitivnosti med posameznimi državami in regijami sveta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, socialna politika, socialno delo, država blaginje

POVZETEK

Prispevek problematizira klasičen pojem političnega predstavništva in ga postavlja v okvir sodobnega kritičnega teoretskega premisleka. Pri tem reflektira prispevke različnih teoretikov: Laclaua, Agambena ter Hardta in Negrija, ki vsak na svoj način reflektirajo vlogo in krizo predstavništva v sodobnih družbenih okoliščinah. Avtorico prispevka zanima predvsem, kakšno vlogo, če sploh, politično predstavništvo igra v procesu vznika singularnosti in subjektivacije ter kakšno vlogo ima pri tem proces identifikacije. Zato pojem političnega predstavništva razdela v odnosu do procesa identifikacije, singularnosti in politične subjektivacije. Prispevek odgovarja na to, kako iz omenjenih treh teoretskih vidikov ontološko premisliti pojem predstavniške politike in krize, v kateri se je znašla.

KLJUČNE BESEDE: subjektivacija, identifikacija, predstavništvo, hegemonija, poimenovanje

POVZETEK

Prispevek problematizira klasičen pojem političnega predstavništva in ga postavlja v okvir sodobnega kritičnega teoretskega premisleka. Pri tem reflektira prispevke različnih teoretikov: Laclaua, Agambena ter Hardta in Negrija, ki vsak na svoj način reflektirajo vlogo in krizo predstavništva v sodobnih družbenih okoliščinah. Avtorico prispevka zanima predvsem, kakšno vlogo, če sploh, politično predstavništvo igra v procesu vznika singularnosti in subjektivacije ter kakšno vlogo ima pri tem proces identifikacije. Zato pojem političnega predstavništva razdela v odnosu do procesa identifikacije, singularnosti in politične subjektivacije. Prispevek odgovarja na to, kako iz omenjenih treh teoretskih vidikov ontološko premisliti pojem predstavniške politike in krize, v kateri se je znašla.

KLJUČNE BESEDE: subjektivacija, identifikacija, predstavništvo, hegemonija, poimenovanje

IZVLEČEK

Tomšičev roman Grenko morje (2002) in zbirka kratke pripovedne proze Južni veter (2006) prikazujeta različne usode aleksandrink, vendar sta skorajda vsem likom skupna dojemanje bistva lastne identitete preko odnosa do telesa in razpetosti med grehom in pokoro. Reprezentacije aleksandrinstva kot fenomena, ki naj bi povzročil moralni propad žensk, so v navedenih delih prisotne na več ravneh: v naslovu, zasnovi literarnih oseb, pripovednih postopkih, temah in motivih, podobju, jeziku in govoru književnih likov.

KLJUČNE BESEDE: aleksandrinke, Marjan Tomšič, reprezentacije ženskosti

IZVLEČEK

Tomšičev roman Grenko morje (2002) in zbirka kratke pripovedne proze Južni veter (2006) prikazujeta različne usode aleksandrink, vendar sta skorajda vsem likom skupna dojemanje bistva lastne identitete preko odnosa do telesa in razpetosti med grehom in pokoro. Reprezentacije aleksandrinstva kot fenomena, ki naj bi povzročil moralni propad žensk, so v navedenih delih prisotne na več ravneh: v naslovu, zasnovi literarnih oseb, pripovednih postopkih, temah in motivih, podobju, jeziku in govoru književnih likov.

KLJUČNE BESEDE: aleksandrinke, Marjan Tomšič, reprezentacije ženskosti

IZVLEČEK

V preglednem članku avtorica uvodoma oriše najstarejša obdobja slovenskega izseljenskega literarne- ga ustvarjanja v drugih delih Evrope. Nato na kratko povzame zgodovino slovenskega izseljenskega ča- sopisja v Zahodni Evropi pred drugo svetovno vojno ter literarni prispevek najpomembnejših avtorjev v tem času. Sledi zgoščen pregled slovenskih izseljenskih pisateljev v drugih delih Evrope po drugi sve- tovni vojni, na koncu pa avtorica poskuša osvetliti še nekatera vprašanja njihove literarne dvojezičnosti. Pomemben vidik te študije je primerjava položaja obravnavanih pisateljev, in sicer na treh ravneh: med različnimi zgodovinskimi obdobji, med različnimi celinami in med pisatelji različnih narodnosti.

KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski izseljenci, Evropa, sodobna književnost, literarna dvojezičnost

IZVLEČEK

V preglednem članku avtorica uvodoma oriše najstarejša obdobja slovenskega izseljenskega literarne- ga ustvarjanja v drugih delih Evrope. Nato na kratko povzame zgodovino slovenskega izseljenskega ča- sopisja v Zahodni Evropi pred drugo svetovno vojno ter literarni prispevek najpomembnejših avtorjev v tem času. Sledi zgoščen pregled slovenskih izseljenskih pisateljev v drugih delih Evrope po drugi sve- tovni vojni, na koncu pa avtorica poskuša osvetliti še nekatera vprašanja njihove literarne dvojezičnosti. Pomemben vidik te študije je primerjava položaja obravnavanih pisateljev, in sicer na treh ravneh: med različnimi zgodovinskimi obdobji, med različnimi celinami in med pisatelji različnih narodnosti.

KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski izseljenci, Evropa, sodobna književnost, literarna dvojezičnost

IZVLEČEK

V zadnjem desetletju so številne raziskave migracij osvetlile fenomen množičnih izseljevanj iz Albanije, vendar se jih je doslej le nekaj osredotočilo na vlogo žensk v teh procesih. Članek obravnava vlogo in pomen žensk skozi materialne tokove med migrantkami iz Dhërmija/Drimadesa v južni Albaniji in njihovimi možmi, ki ostajajo v rodni vasi. Materialni tokovi niso le emblemi, pač pa tudi dejavni agensi migrantskih svetov, saj prispevajo k oblikovanju transnacionalnih zakonskih zvez, nujnih za vzpostavi- tev in vzdrževanje materialnih tokov. Tokovi so del širših recipročnih menjav, vzdržujejo in poustvarjajo zakonske zveze in širše družbene odnose ter delujejo kot zavarovalne police, saj utrjujejo bivanje in dinamično prisotnost odsotnih migrantk.

KLJUČNE BESEDE: materialni tokovi, ekonomija daru, migrantski svetovi, migrantke, južna Albanija

IZVLEČEK

V zadnjem desetletju so številne raziskave migracij osvetlile fenomen množičnih izseljevanj iz Albanije, vendar se jih je doslej le nekaj osredotočilo na vlogo žensk v teh procesih. Članek obravnava vlogo in pomen žensk skozi materialne tokove med migrantkami iz Dhërmija/Drimadesa v južni Albaniji in njihovimi možmi, ki ostajajo v rodni vasi. Materialni tokovi niso le emblemi, pač pa tudi dejavni agensi migrantskih svetov, saj prispevajo k oblikovanju transnacionalnih zakonskih zvez, nujnih za vzpostavi- tev in vzdrževanje materialnih tokov. Tokovi so del širših recipročnih menjav, vzdržujejo in poustvarjajo zakonske zveze in širše družbene odnose ter delujejo kot zavarovalne police, saj utrjujejo bivanje in dinamično prisotnost odsotnih migrantk.

KLJUČNE BESEDE: materialni tokovi, ekonomija daru, migrantski svetovi, migrantke, južna Albanija