Nemška azilna politika je leta 2015, ko se je v primerjavi s prejšnjimi leti občutno povečalo število prošenj za azil, doživela presenetljiv premik. V nasprotju s pričakovanji nemška vlada ni zaostrila pogojev sprejema, kot je bilo to v navadi v preteklosti, temveč je beguncem izrazila dobrodošlico. Članek ponuja analizo dogodkov, ki so pripeljali do tovrstne vladne usmeritve, in pri tem uporabi konceptualni okvir, ki upošteva strukturo, delovanje in njun preplet. Osredotoča se na procese znotraj strankarskega političnega sistema in analizo morebitnega vpliva nanj s strani struktur v širšem družbenopolitičnem in ekonomskem okolju, ter percepcij, verovanj in ciljev politikov. Izsledki kažejo, da se je med konzervativno stranko CDU in socialnodemokratsko stranko SPD oblikovala nova zaveza. Obe sta zavzeli stališče, da so nekateri migranti zaščite bolj »potrebni« kot drugi. S hierarhizacijo sta domet humanitarizma v Nemčiji omejili na specifične skupine migrantov in beguncev.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, radikalna politična desnica, begunci, struktura/delovanje, politična debata

Nemška azilna politika je leta 2015, ko se je v primerjavi s prejšnjimi leti občutno povečalo število prošenj za azil, doživela presenetljiv premik. V nasprotju s pričakovanji nemška vlada ni zaostrila pogojev sprejema, kot je bilo to v navadi v preteklosti, temveč je beguncem izrazila dobrodošlico. Članek ponuja analizo dogodkov, ki so pripeljali do tovrstne vladne usmeritve, in pri tem uporabi konceptualni okvir, ki upošteva strukturo, delovanje in njun preplet. Osredotoča se na procese znotraj strankarskega političnega sistema in analizo morebitnega vpliva nanj s strani struktur v širšem družbenopolitičnem in ekonomskem okolju, ter percepcij, verovanj in ciljev politikov. Izsledki kažejo, da se je med konzervativno stranko CDU in socialnodemokratsko stranko SPD oblikovala nova zaveza. Obe sta zavzeli stališče, da so nekateri migranti zaščite bolj »potrebni« kot drugi. S hierarhizacijo sta domet humanitarizma v Nemčiji omejili na specifične skupine migrantov in beguncev.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, radikalna politična desnica, begunci, struktura/delovanje, politična debata

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

V članku so glavne ugotovitve kritične diskurzivne analize šestnajstih osnovnošolskih učbenikov za geografijo prikazane z vidika uporabljenega diskurza o Zahodu oziroma Evropi, posameznih celinah in razmerjih med njimi. Avtorica ugotavlja, da velika večina vsebuje jezikovne strategije, vsebine, miselne vzorce, slikovno gradivo, ki vodijo v stereotipne, poenostavljene, evropocentrične in tudi rasistične sklepe o neevropskem svetu in njenih prebivalcih, migrantih itd. Obenem to potrjuje tudi domnevo, da več učbenikov za posamezni predmet na tržišču še ne zagotavlja tudi pluralnosti diskurzov in vsebin, s katerimi naj bi učenci usvojili postavljene standarde znanja.

KLJUČNE BESEDE: osnovnošolski učbeniki, geografija, evrocentrizem, rasizem, stereotipi

V članku so glavne ugotovitve kritične diskurzivne analize šestnajstih osnovnošolskih učbenikov za geografijo prikazane z vidika uporabljenega diskurza o Zahodu oziroma Evropi, posameznih celinah in razmerjih med njimi. Avtorica ugotavlja, da velika večina vsebuje jezikovne strategije, vsebine, miselne vzorce, slikovno gradivo, ki vodijo v stereotipne, poenostavljene, evropocentrične in tudi rasistične sklepe o neevropskem svetu in njenih prebivalcih, migrantih itd. Obenem to potrjuje tudi domnevo, da več učbenikov za posamezni predmet na tržišču še ne zagotavlja tudi pluralnosti diskurzov in vsebin, s katerimi naj bi učenci usvojili postavljene standarde znanja.

KLJUČNE BESEDE: osnovnošolski učbeniki, geografija, evrocentrizem, rasizem, stereotipi

Sodelavci Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU so med 4. in 6. novembrom 2015 in marca ter aprila 2016 organizirali niz transnacionalnih projektnih aktivnosti s področja mobilnosti delovne sile v Evropski uniji. Šest dogodkov je potekalo v okviru mednarodnega projekta »Posting of Workers: Sharing Experiences, Promoting Best Practices and Improving Access to Information« (VS/2015/0014), ki ga Inštitut vodi, še osem drugih organizacij iz Slovenije, Hrvaške, Belgije in Nemčije pa sodeluje v vlogi pridruženih institucij.

Namen projekta »Posting of Workers: Sharing Experiences, Promoting Best Practices and Improving Access to Information« (december 2014–november 2016) je preko različnih aktivnosti povečati dostopnost, preglednost in koherentnost informacij o napotenih delavcih na delo v okviru opravljanja storitev za različne ciljne skupine (odgovorne javne službe, zaposlovalce in napotene delavce). Nadaljnji namen je izboljšati transnacionalno sodelovanje med nacionalnimi odgovornimi javnimi službami in socialnimi partnerji, ki delajo na področju napotitve delavcev, predvsem z izmenjavo informacij, s seznanjanjem s sistemom IMI (Internal Market Information System) in z izmenjavo dobrih praks, vse z namenom ugotavljanja nepravilnosti na tem področju. Med nameni projekta je tudi izboljšanje vedenja o evropskih direktivah s področja napotitev delavcev in njihovi implementaciji. Iz teh razlogov so bile projektne aktivnosti oblikovane v najširšem smislu informiranja ter izmenjave izkušenj in dobrih praks. Projekt »Posting of Workers« je sofinanciran v okviru Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklopa PROGRESS, in s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

Sodelavci Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU so med 4. in 6. novembrom 2015 in marca ter aprila 2016 organizirali niz transnacionalnih projektnih aktivnosti s področja mobilnosti delovne sile v Evropski uniji. Šest dogodkov je potekalo v okviru mednarodnega projekta »Posting of Workers: Sharing Experiences, Promoting Best Practices and Improving Access to Information« (VS/2015/0014), ki ga Inštitut vodi, še osem drugih organizacij iz Slovenije, Hrvaške, Belgije in Nemčije pa sodeluje v vlogi pridruženih institucij.

Namen projekta »Posting of Workers: Sharing Experiences, Promoting Best Practices and Improving Access to Information« (december 2014–november 2016) je preko različnih aktivnosti povečati dostopnost, preglednost in koherentnost informacij o napotenih delavcih na delo v okviru opravljanja storitev za različne ciljne skupine (odgovorne javne službe, zaposlovalce in napotene delavce). Nadaljnji namen je izboljšati transnacionalno sodelovanje med nacionalnimi odgovornimi javnimi službami in socialnimi partnerji, ki delajo na področju napotitve delavcev, predvsem z izmenjavo informacij, s seznanjanjem s sistemom IMI (Internal Market Information System) in z izmenjavo dobrih praks, vse z namenom ugotavljanja nepravilnosti na tem področju. Med nameni projekta je tudi izboljšanje vedenja o evropskih direktivah s področja napotitev delavcev in njihovi implementaciji. Iz teh razlogov so bile projektne aktivnosti oblikovane v najširšem smislu informiranja ter izmenjave izkušenj in dobrih praks. Projekt »Posting of Workers« je sofinanciran v okviru Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklopa PROGRESS, in s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

Zaradi svoje etnične pestrosti je dežela Furlanija Julijska krajina za lucidnega raziskovalca odličen laboratorij. V tem smislu je knjiga Zaire Vidau tako analitično korektna (naj se tako izrazim) kot sveža. Korektna in natančna v poglavjih, kjer obravnava zgodovinske, politične in pravne premise italijanske nacije in izvedene inštrumente (političnih inštitucij in javne uprave), sveža pa v analizi preverjanja uresničevanja posebnih manjšinskih pravic v vsakdanjem življenju. Pred seboj imamo delo, v katerem avtorica posamezne segmente narodnih manjšin v deželi Furlaniji Julijski krajini podrobno analizira tako, da najprej posamezno narodno manjšino umesti v prostor in čas. V deželi živijo tri narodne manjšine – slovenska, furlanska in nemška. Avtorica ugotavlja, da se posamezne manjšine med seboj zelo razlikujejo. Poleg tega se razlikujejo tudi identitete znotraj posameznih manjšin, kot na primer različno doživljanje narodne in jezikovne identitete med pripadniki slovenske in furlanske manjšine v različnih pokrajinah; razlike so tudi znotraj nemško govoreče skupnosti v krajih Sauris, Timau in Kanalski dolini. Avtorica predstavi tudi pravne okvire varstva posamezne manjšine ter analizira problematiko v rabi jezika, izobraževanju, medijih, politični participaciji in udeležbi v gospodarskih dejavnostih.

Zaradi svoje etnične pestrosti je dežela Furlanija Julijska krajina za lucidnega raziskovalca odličen laboratorij. V tem smislu je knjiga Zaire Vidau tako analitično korektna (naj se tako izrazim) kot sveža. Korektna in natančna v poglavjih, kjer obravnava zgodovinske, politične in pravne premise italijanske nacije in izvedene inštrumente (političnih inštitucij in javne uprave), sveža pa v analizi preverjanja uresničevanja posebnih manjšinskih pravic v vsakdanjem življenju. Pred seboj imamo delo, v katerem avtorica posamezne segmente narodnih manjšin v deželi Furlaniji Julijski krajini podrobno analizira tako, da najprej posamezno narodno manjšino umesti v prostor in čas. V deželi živijo tri narodne manjšine – slovenska, furlanska in nemška. Avtorica ugotavlja, da se posamezne manjšine med seboj zelo razlikujejo. Poleg tega se razlikujejo tudi identitete znotraj posameznih manjšin, kot na primer različno doživljanje narodne in jezikovne identitete med pripadniki slovenske in furlanske manjšine v različnih pokrajinah; razlike so tudi znotraj nemško govoreče skupnosti v krajih Sauris, Timau in Kanalski dolini. Avtorica predstavi tudi pravne okvire varstva posamezne manjšine ter analizira problematiko v rabi jezika, izobraževanju, medijih, politični participaciji in udeležbi v gospodarskih dejavnostih.