Začetki kulturnega društva slovenskih izseljencev iz Primorske v Kanadi segajo v obdobje po drugi svetovni vojni. Mladi izseljenci iz tega dela Slovenije, ki so v tujini iskali predvsem boljše ekonomske pogoje, so ustanovili svoja kulturna društva, da bi ohranili kulturni značaj ter delovali zunaj verskih in političnih vplivov. Avtorica predstavi delovanje slovenskega kulturnega društva Simon Gregorčič v Torontu v Kanadi od njegove ustanovitve leta 1959, sestavo njegovega odbora, pravila, gibanja števila članov, njegovo družbeno in kulturno dejavnost: gledališke predstave, pevski zbor, filmske predstave. Poseben mejnik v življenju društva sta pomenila nakup in ureditev Slovenske kmetije leta 1964 ter pestra dejavnost na njej. Začeli so sicer s tradicionalnimi pikniki, ki so zasloveli po slovenski kuhinji, organizirali so tekmovanja v balinanju, nogometu, odbojki.

Začetki kulturnega društva slovenskih izseljencev iz Primorske v Kanadi segajo v obdobje po drugi svetovni vojni. Mladi izseljenci iz tega dela Slovenije, ki so v tujini iskali predvsem boljše ekonomske pogoje, so ustanovili svoja kulturna društva, da bi ohranili kulturni značaj ter delovali zunaj verskih in političnih vplivov. Avtorica predstavi delovanje slovenskega kulturnega društva Simon Gregorčič v Torontu v Kanadi od njegove ustanovitve leta 1959, sestavo njegovega odbora, pravila, gibanja števila članov, njegovo družbeno in kulturno dejavnost: gledališke predstave, pevski zbor, filmske predstave. Poseben mejnik v življenju društva sta pomenila nakup in ureditev Slovenske kmetije leta 1964 ter pestra dejavnost na njej. Začeli so sicer s tradicionalnimi pikniki, ki so zasloveli po slovenski kuhinji, organizirali so tekmovanja v balinanju, nogometu, odbojki.

Študijo o duševnih posledicah imigracije je avtorju omogočilo delo v posebni etnični psihiatrični službi za jugoslovanske priseljence v Viktoriji (Avstralija). V članku so zajeti splošni podatki o priseljencih iz Jugoslavije v Avstralijo, bistvene značilnosti novega okolja, razširjenost psihiatrične in socialnopsihiatrične patologije ter abnormalnosti med njimi ter opis splošne prizadetosti med njimi. Avtor kritično vrednosti uradno avstralske statistične podatke o velikem odstotku shizofrenije, alkoholizma in samomorov med njimi. Na podlagi lastnih opazovanj ugotavlja, da so podatki o velikem številu shizofrenije zgrešeni, saj jih je bilo mogoče potrditi le pri četrtini primerov. Ugotavlja tudi, da so imele sicer običajne nevrotične reakcije med izseljenci izrazitejšo obliko in izredno neugoden potek ter da so med njimi posebno zaradi jezikovnih težav, sprememb navad in podobnega zelo razširjene vsakovrstne psihične težave.

Študijo o duševnih posledicah imigracije je avtorju omogočilo delo v posebni etnični psihiatrični službi za jugoslovanske priseljence v Viktoriji (Avstralija). V članku so zajeti splošni podatki o priseljencih iz Jugoslavije v Avstralijo, bistvene značilnosti novega okolja, razširjenost psihiatrične in socialnopsihiatrične patologije ter abnormalnosti med njimi ter opis splošne prizadetosti med njimi. Avtor kritično vrednosti uradno avstralske statistične podatke o velikem odstotku shizofrenije, alkoholizma in samomorov med njimi. Na podlagi lastnih opazovanj ugotavlja, da so podatki o velikem številu shizofrenije zgrešeni, saj jih je bilo mogoče potrditi le pri četrtini primerov. Ugotavlja tudi, da so imele sicer običajne nevrotične reakcije med izseljenci izrazitejšo obliko in izredno neugoden potek ter da so med njimi posebno zaradi jezikovnih težav, sprememb navad in podobnega zelo razširjene vsakovrstne psihične težave.

Prispevek izhaja iz teoretičnih izhodišč za raziskovanje mednarodnih migracij in iz teoretične zasnove o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, ki temelji na sodelovanju med različnimi kategorijami Slovencev v matici in v zamejstvu ter med slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci. Na temelju empiričnih rezultatov iz javnomnenjskih raziskav, opravljenih v Sloveniji: Slovensko javno mnenje 1987 in 1988 ter Slovensko javno mnenje 1988 - Mnenjski voditelj, je preučena zamisel o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in seznanjenost s slovenskimi izseljenskimi skupnostmi po svetu. Osrednje mesto prispevka pa zadeva analizo empiričnih podatkov o vidikih medsebojnega sodelovanja med Slovenci v matični družbi in v tujini, s poudarkom na način sodelovanja Slovenije s slovenskimi skupnostmi po svetu.

Prispevek izhaja iz teoretičnih izhodišč za raziskovanje mednarodnih migracij in iz teoretične zasnove o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, ki temelji na sodelovanju med različnimi kategorijami Slovencev v matici in v zamejstvu ter med slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci. Na temelju empiričnih rezultatov iz javnomnenjskih raziskav, opravljenih v Sloveniji: Slovensko javno mnenje 1987 in 1988 ter Slovensko javno mnenje 1988 - Mnenjski voditelj, je preučena zamisel o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in seznanjenost s slovenskimi izseljenskimi skupnostmi po svetu. Osrednje mesto prispevka pa zadeva analizo empiričnih podatkov o vidikih medsebojnega sodelovanja med Slovenci v matični družbi in v tujini, s poudarkom na način sodelovanja Slovenije s slovenskimi skupnostmi po svetu.

Prispevek obravnava problem raziskovanja etnične identitete slovenskih izseljencev, kakor so se pokazali v delu seminarja za preučevanje slovenskega izseljenstva na Oddelku za etnologijo FF v Ljubljani. V postopku zbiranja gradiva, študijske obravnave pomembne literature in izdelave seminarskih in diplomskih nalog je bilo veliko pozornosti posvečene konceptualnim in metodološkim vprašanjem. Novi pristopi razumevanja medkulturnih in medetičnih razmer in dinamične opredelitve etnične identitete so značilni za nastale elaborate, ki presegajo in zavračajo stereotipe o izseljenski kulturi.

Prispevek obravnava problem raziskovanja etnične identitete slovenskih izseljencev, kakor so se pokazali v delu seminarja za preučevanje slovenskega izseljenstva na Oddelku za etnologijo FF v Ljubljani. V postopku zbiranja gradiva, študijske obravnave pomembne literature in izdelave seminarskih in diplomskih nalog je bilo veliko pozornosti posvečene konceptualnim in metodološkim vprašanjem. Novi pristopi razumevanja medkulturnih in medetičnih razmer in dinamične opredelitve etnične identitete so značilni za nastale elaborate, ki presegajo in zavračajo stereotipe o izseljenski kulturi.

V romanu Ivana Dolenca Za dolar človečnosti (1983) je podana biografska pripoved o tipičnem boju (slovenskega) izseljenca za preživetje in uspeh v novi domovini, Kanadi. Življenje slovenskih in jugoslovanskih izseljencev je razpeto med upom in brezupom. Dolenčeva pripoved temelji na naprej usmerjeni pripovedni tehniki, ki ima nekaj zastranitev s kratkimi zgodbami v drugem delu romana. Avtor poudarja, da se mora priseljenec tudi duhovno vključiti v novo okolje, če želi, da se mu izpolnijo želje po svobodi, poštenem življenju in osebni integriteti. John Krizanec, sin slovenskega izseljenca, je rojen v Kanadi. Doslej je napisal že več gledaliških uspešnic, med njimi drami Tamara (1981) in Praga (1983). V slednji prikazuje življenje in delo neke gledališke skupine, ki si v Pragi prizadeva uprizoriti neko delo, ki zagovarja politično svobodo, toda politični kontrolorji ji to - vsaj začasno - preprečijo. Tudi Krizancevi junaki se bojujejo za iste cilje kot protagonisti Dolenčevega romana.

V romanu Ivana Dolenca Za dolar človečnosti (1983) je podana biografska pripoved o tipičnem boju (slovenskega) izseljenca za preživetje in uspeh v novi domovini, Kanadi. Življenje slovenskih in jugoslovanskih izseljencev je razpeto med upom in brezupom. Dolenčeva pripoved temelji na naprej usmerjeni pripovedni tehniki, ki ima nekaj zastranitev s kratkimi zgodbami v drugem delu romana. Avtor poudarja, da se mora priseljenec tudi duhovno vključiti v novo okolje, če želi, da se mu izpolnijo želje po svobodi, poštenem življenju in osebni integriteti. John Krizanec, sin slovenskega izseljenca, je rojen v Kanadi. Doslej je napisal že več gledaliških uspešnic, med njimi drami Tamara (1981) in Praga (1983). V slednji prikazuje življenje in delo neke gledališke skupine, ki si v Pragi prizadeva uprizoriti neko delo, ki zagovarja politično svobodo, toda politični kontrolorji ji to - vsaj začasno - preprečijo. Tudi Krizancevi junaki se bojujejo za iste cilje kot protagonisti Dolenčevega romana.