Članek podaja kontrasten zgodovinski pregled različnih stališč o izseljenski literaturi, vključno s slovenskim ustvarjanjem v Avstraliji, ZDA in Kanadi. Nakazana je konvergenca v novejšem kulturno-zgodovinskem pristopu v omenjenih angleško govorečih državah oziroma skupni trend v smeri multikulturalnosti in m ultietničnosti. S kritičnim ovrednotenjem izseljenske oziroma etnične literature se posamezne nacionalne literarne zgodovine sedaj ponovno pišejo (dekonstruirajo) s stališča decentralizacije, demarginalizacije in dekanonizacije znotraj postmoderne paradigme.

Članek podaja kontrasten zgodovinski pregled različnih stališč o izseljenski literaturi, vključno s slovenskim ustvarjanjem v Avstraliji, ZDA in Kanadi. Nakazana je konvergenca v novejšem kulturno-zgodovinskem pristopu v omenjenih angleško govorečih državah oziroma skupni trend v smeri multikulturalnosti in m ultietničnosti. S kritičnim ovrednotenjem izseljenske oziroma etnične literature se posamezne nacionalne literarne zgodovine sedaj ponovno pišejo (dekonstruirajo) s stališča decentralizacije, demarginalizacije in dekanonizacije znotraj postmoderne paradigme.

Prispevek prikazuje publicistično dejavnost slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji in Italiji v letih 1945-1948. Predstavljene so posamezne publikacije in njihova vsebina. Avtorica daje večji poudarek periodičnim publikacijam, ker bolj neposredno izražajo doživljanje "begunske usode" in njihovo politično razpoloženje. Študija je nastala na osnovi gradiva, ki ga hrani NUK.

Prispevek prikazuje publicistično dejavnost slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji in Italiji v letih 1945-1948. Predstavljene so posamezne publikacije in njihova vsebina. Avtorica daje večji poudarek periodičnim publikacijam, ker bolj neposredno izražajo doživljanje "begunske usode" in njihovo politično razpoloženje. Študija je nastala na osnovi gradiva, ki ga hrani NUK.

Na začetku našega stoletja so se naši prekmurski rojaki začeli naseljevati v Betlehemu, Pa., ZDA, kjer je nastala že na začetku močna naselbina. Življenje v novem okolju so si dobro uredili, zgradili svoji evangeličansko in katoliško cerkev, ustanovili dobrodelna društva in skrbeli za svojo narodno, kulturno in versko tradicijo. Pri tem jim je odločilno pomagal časopis Amerikanski Slovencov Glas, ki so ga leta 1921 začeli izdajati kot skupno glasilo. Dobra tri desetletja, vse do svoje upokojitve leta 1954 ga je urejal in izdajal Aleksander Kardoš, ena od vodilnih osebnosti kulturnega življenja ameriških rojakov iz Prekmurja. Amerikanski Slovencov Glas je bil med najpomembnejšimi dejavniki pri ohranjanju narodne, kulturne in verske zavesti med prekmurskimi izseljenci v prvi polovici našega stoletja.

Na začetku našega stoletja so se naši prekmurski rojaki začeli naseljevati v Betlehemu, Pa., ZDA, kjer je nastala že na začetku močna naselbina. Življenje v novem okolju so si dobro uredili, zgradili svoji evangeličansko in katoliško cerkev, ustanovili dobrodelna društva in skrbeli za svojo narodno, kulturno in versko tradicijo. Pri tem jim je odločilno pomagal časopis Amerikanski Slovencov Glas, ki so ga leta 1921 začeli izdajati kot skupno glasilo. Dobra tri desetletja, vse do svoje upokojitve leta 1954 ga je urejal in izdajal Aleksander Kardoš, ena od vodilnih osebnosti kulturnega življenja ameriških rojakov iz Prekmurja. Amerikanski Slovencov Glas je bil med najpomembnejšimi dejavniki pri ohranjanju narodne, kulturne in verske zavesti med prekmurskimi izseljenci v prvi polovici našega stoletja.

Priseljenski tisk odraža spreminjajoči se profil doseljencev, ki v New York prihajajo z vseh koncev sveta. Večina so priseljenci, veliko pa je med njimi poslovnežev, ki v ZDA prihajajo s svojimi družinami  za čas do pet let. Nekateri se, kljub tem u da pridejo z namenom ostati, po določeni dobi vrnejo domov. Ti novodobni prišleki so običajno bolj izobraženi in premožnejši od tistih iz revnejše dobe priseljevanj. Mnogi med njimi iščejo boljšo izobrazbo za svoje otroke in poslovne možnosti zase. Kljub temu, da je tehnologija olajšala prehode iz ene kulture v drugo, ostaja jezik odločilen dejavnik pri akulturaciji v novo okolje in asimilaciji v globalno družbo.

Priseljenski tisk odraža spreminjajoči se profil doseljencev, ki v New York prihajajo z vseh koncev sveta. Večina so priseljenci, veliko pa je med njimi poslovnežev, ki v ZDA prihajajo s svojimi družinami  za čas do pet let. Nekateri se, kljub tem u da pridejo z namenom ostati, po določeni dobi vrnejo domov. Ti novodobni prišleki so običajno bolj izobraženi in premožnejši od tistih iz revnejše dobe priseljevanj. Mnogi med njimi iščejo boljšo izobrazbo za svoje otroke in poslovne možnosti zase. Kljub temu, da je tehnologija olajšala prehode iz ene kulture v drugo, ostaja jezik odločilen dejavnik pri akulturaciji v novo okolje in asimilaciji v globalno družbo.

Slovensko ameriški časopis Prosveta, glasilo Slovenske narodne podporne jednote, je leta 1916 - do tedaj je izhajal že deset let - uvedel posebno stran v angleškem jeziku. "Angleška stran je bila namenjena mladini slovenskega porekla, ki je govorila 'ameriški jezik", uvedli pa so jo z namenom, da bi pridobili čim več novih članov v Slovensko narodno podporno jednoto. V teku let je rubrika v angleščini občasno tu in tam objavljala tudi novice, ki so presegale lokalne vesti in plesne prireditve, vendar nikdar ni vsebovala pomembnih, udarnih novic, kakršne so vsebovale strani v slovenščini. Zato je angleško govoreči bralec Prosvete, ki ni znal slovenščine,v mnogo manjši meri spoznaval svoje slovenske sodržavljane, kot bi jih sicer lahko.

Slovensko ameriški časopis Prosveta, glasilo Slovenske narodne podporne jednote, je leta 1916 - do tedaj je izhajal že deset let - uvedel posebno stran v angleškem jeziku. "Angleška stran je bila namenjena mladini slovenskega porekla, ki je govorila 'ameriški jezik", uvedli pa so jo z namenom, da bi pridobili čim več novih članov v Slovensko narodno podporno jednoto. V teku let je rubrika v angleščini občasno tu in tam objavljala tudi novice, ki so presegale lokalne vesti in plesne prireditve, vendar nikdar ni vsebovala pomembnih, udarnih novic, kakršne so vsebovale strani v slovenščini. Zato je angleško govoreči bralec Prosvete, ki ni znal slovenščine,v mnogo manjši meri spoznaval svoje slovenske sodržavljane, kot bi jih sicer lahko.