Konec druge svetovne vojne v Sloveniji je za del Slovencev, ki so že med vojno nasprotovali komunistični revoluciji, neizogibno pomenil odhod v begunstvo. Večina jih je bila prepričanih v začasnost tega bivanja, ko pa se bodo doma razmere uredile so se nameravali vrniti v domovino. Ker se ta pričakovanja niso uresničila, se jih večina odločila za preselitev v prekomorske države, del pa je ostal v zamejstvu.

Konec druge svetovne vojne v Sloveniji je za del Slovencev, ki so že med vojno nasprotovali komunistični revoluciji, neizogibno pomenil odhod v begunstvo. Večina jih je bila prepričanih v začasnost tega bivanja, ko pa se bodo doma razmere uredile so se nameravali vrniti v domovino. Ker se ta pričakovanja niso uresničila, se jih večina odločila za preselitev v prekomorske države, del pa je ostal v zamejstvu.

Avtor je pripravil prikaz vzrokov in stanja  izseljevanja iz Prekmurja med prvo in drugo svetovno vojno na osnovi gradiva, ki je bilo objavljeno v mladem Prekmurcu, glasilo prekmurskih mladih intelektualcev in literarnih ustvarjalcev. Avtorji v glasilu so obravnavali gospodarske probleme Prekmurja, socialno, strukturno, gospodarsko življenje in sezonsko izseljevanje, ki se je v večini primerov podaljšalo v izseljenstvo. Sezonci so na začetku (od leta 1850) odhajali v Slavonijo, Vojvodino in na Madžarsko, izseljenci med obema vojnama pa največ v Nemčijo, Francijo in južno in Severno Ameriko. Njihovo čutenje s spomini in načrtovanimi željami je našlo svoj odraz v osmih pesmih, ki so bile objavljene v Mladem Prekmurcu. Vzroki, nameni  in stanje izseljenstva iz Prekmurja so v grobih obrisih enaki v ostalih predelih Slovenije.

Avtor je pripravil prikaz vzrokov in stanja  izseljevanja iz Prekmurja med prvo in drugo svetovno vojno na osnovi gradiva, ki je bilo objavljeno v mladem Prekmurcu, glasilo prekmurskih mladih intelektualcev in literarnih ustvarjalcev. Avtorji v glasilu so obravnavali gospodarske probleme Prekmurja, socialno, strukturno, gospodarsko življenje in sezonsko izseljevanje, ki se je v večini primerov podaljšalo v izseljenstvo. Sezonci so na začetku (od leta 1850) odhajali v Slavonijo, Vojvodino in na Madžarsko, izseljenci med obema vojnama pa največ v Nemčijo, Francijo in južno in Severno Ameriko. Njihovo čutenje s spomini in načrtovanimi željami je našlo svoj odraz v osmih pesmih, ki so bile objavljene v Mladem Prekmurcu. Vzroki, nameni  in stanje izseljenstva iz Prekmurja so v grobih obrisih enaki v ostalih predelih Slovenije.

Ob Dolenjski in Prekmurju ju Bela Krajna tisti del Slovenije, iz katerega se je v obdobju drug4e svetovne vojne  v ZDA izselilo največ ljudi. Vzroki za to so bili gospodarski in družbeno pogojeni kot tudi čisto osebni, belokranjski izseljenci pa so z denarno  pomočjo, svojimi obiski doma in tudi z novim načinom razmišljanja vplivali na življenje vseh domačih.

Ob Dolenjski in Prekmurju ju Bela Krajna tisti del Slovenije, iz katerega se je v obdobju drug4e svetovne vojne  v ZDA izselilo največ ljudi. Vzroki za to so bili gospodarski in družbeno pogojeni kot tudi čisto osebni, belokranjski izseljenci pa so z denarno  pomočjo, svojimi obiski doma in tudi z novim načinom razmišljanja vplivali na življenje vseh domačih.

Slovenski katoliški list Zdodnja danica (1849-1902) je redno objavljal pisma slovenskih misijonarjev iz Severne Amerike, zlasti viz območja ob velikih jezerih (Great Lakes). V njih najdemo – poleg opisa dejavnosti misijonarjev – tudi vrsto drugih informacij. Pozornost posvečajo tudi slovenskim ekonomskim izseljencem, ki so znotraj širokega evropskega vala prihajali v Severno Ameriko. Avtoričin interes je usmerjen na pomen misijonarskih pisem pri spodbujanju zgodnjega izseljevanja s poudarkom  na skupini Slovenskih  družin, ki so se preselili v Steams County, Minnesota leta 1865. Ti slovenski priseljenci so sledili vabilu misijonarja Franca Pirca.

Slovenski katoliški list Zdodnja danica (1849-1902) je redno objavljal pisma slovenskih misijonarjev iz Severne Amerike, zlasti viz območja ob velikih jezerih (Great Lakes). V njih najdemo – poleg opisa dejavnosti misijonarjev – tudi vrsto drugih informacij. Pozornost posvečajo tudi slovenskim ekonomskim izseljencem, ki so znotraj širokega evropskega vala prihajali v Severno Ameriko. Avtoričin interes je usmerjen na pomen misijonarskih pisem pri spodbujanju zgodnjega izseljevanja s poudarkom  na skupini Slovenskih  družin, ki so se preselili v Steams County, Minnesota leta 1865. Ti slovenski priseljenci so sledili vabilu misijonarja Franca Pirca.

Monografija sodi v okvir številnih založniških, razstavnih in drugih kulturnih pobud, ki sta jih navdihnila dva svetovno odmevna spominska dogodka: petstoletnica odkritja Novega sveta in odprtje priseljenskega memoriala na Ellis Islandu. Knjižnemu projektu je - poleg soočenja s pomembnimi fotografskimi in drugimi dokumentarnimi fondi - botroval prav obisk njenega koordinatorja, sociologinje Karin Schulz, v muzeju-spomeniku na nekdanjem “pragu ” Združenih držav Amerike. Porodila se je zamisel o delu, ki bi prikazalo potek čezoceanskih selitvenih procesov od zapustitve izvornega okolja do prihoda izseljencev na ameriška tla. Širokopotezna organizacijska prizadevanja in sodelovanje strokovnjakov ter številnih ustanov s tostran in onstran oceana so obrodili vsebinsko pestro in založniško bogato monografijo s posebnim poudarkom na izseljevanju, preko nemškega ozemlja v ZDA od prejšnjega stoletja do obdobja po drugi svetovni vojni. V njej so v sliki in besedi (tako avtorjev prispevkov kot samih protagonistov) prikazani vzročni in organizacijski aspekti, ladjarski in pristaniški interesi, potovalni, sanitarni in številni drugi vidiki kot tudi osebna in kolektivna doživljajska dimenzija izseljevanja. Poleg nazornega pogleda v zgodovino pa si monografija, ki je namenjena širokemu bralstvu, zastavlja sicer implicitno a iz konteksta jasno zaznavno nalogo povezovanja preteklosti s sedanjostjo in spodbujanja k razmišljanju o problematiki selitvenih procesov v sodobni nemški in širši evropski družbi.

Monografija sodi v okvir številnih založniških, razstavnih in drugih kulturnih pobud, ki sta jih navdihnila dva svetovno odmevna spominska dogodka: petstoletnica odkritja Novega sveta in odprtje priseljenskega memoriala na Ellis Islandu. Knjižnemu projektu je - poleg soočenja s pomembnimi fotografskimi in drugimi dokumentarnimi fondi - botroval prav obisk njenega koordinatorja, sociologinje Karin Schulz, v muzeju-spomeniku na nekdanjem “pragu ” Združenih držav Amerike. Porodila se je zamisel o delu, ki bi prikazalo potek čezoceanskih selitvenih procesov od zapustitve izvornega okolja do prihoda izseljencev na ameriška tla. Širokopotezna organizacijska prizadevanja in sodelovanje strokovnjakov ter številnih ustanov s tostran in onstran oceana so obrodili vsebinsko pestro in založniško bogato monografijo s posebnim poudarkom na izseljevanju, preko nemškega ozemlja v ZDA od prejšnjega stoletja do obdobja po drugi svetovni vojni. V njej so v sliki in besedi (tako avtorjev prispevkov kot samih protagonistov) prikazani vzročni in organizacijski aspekti, ladjarski in pristaniški interesi, potovalni, sanitarni in številni drugi vidiki kot tudi osebna in kolektivna doživljajska dimenzija izseljevanja. Poleg nazornega pogleda v zgodovino pa si monografija, ki je namenjena širokemu bralstvu, zastavlja sicer implicitno a iz konteksta jasno zaznavno nalogo povezovanja preteklosti s sedanjostjo in spodbujanja k razmišljanju o problematiki selitvenih procesov v sodobni nemški in širši evropski družbi.