Avtor je pripravil prikaz vzrokov in stanja  izseljevanja iz Prekmurja med prvo in drugo svetovno vojno na osnovi gradiva, ki je bilo objavljeno v mladem Prekmurcu, glasilo prekmurskih mladih intelektualcev in literarnih ustvarjalcev. Avtorji v glasilu so obravnavali gospodarske probleme Prekmurja, socialno, strukturno, gospodarsko življenje in sezonsko izseljevanje, ki se je v večini primerov podaljšalo v izseljenstvo. Sezonci so na začetku (od leta 1850) odhajali v Slavonijo, Vojvodino in na Madžarsko, izseljenci med obema vojnama pa največ v Nemčijo, Francijo in južno in Severno Ameriko. Njihovo čutenje s spomini in načrtovanimi željami je našlo svoj odraz v osmih pesmih, ki so bile objavljene v Mladem Prekmurcu. Vzroki, nameni  in stanje izseljenstva iz Prekmurja so v grobih obrisih enaki v ostalih predelih Slovenije.

Avtor je pripravil prikaz vzrokov in stanja  izseljevanja iz Prekmurja med prvo in drugo svetovno vojno na osnovi gradiva, ki je bilo objavljeno v mladem Prekmurcu, glasilo prekmurskih mladih intelektualcev in literarnih ustvarjalcev. Avtorji v glasilu so obravnavali gospodarske probleme Prekmurja, socialno, strukturno, gospodarsko življenje in sezonsko izseljevanje, ki se je v večini primerov podaljšalo v izseljenstvo. Sezonci so na začetku (od leta 1850) odhajali v Slavonijo, Vojvodino in na Madžarsko, izseljenci med obema vojnama pa največ v Nemčijo, Francijo in južno in Severno Ameriko. Njihovo čutenje s spomini in načrtovanimi željami je našlo svoj odraz v osmih pesmih, ki so bile objavljene v Mladem Prekmurcu. Vzroki, nameni  in stanje izseljenstva iz Prekmurja so v grobih obrisih enaki v ostalih predelih Slovenije.

Ob Dolenjski in Prekmurju ju Bela Krajna tisti del Slovenije, iz katerega se je v obdobju drug4e svetovne vojne  v ZDA izselilo največ ljudi. Vzroki za to so bili gospodarski in družbeno pogojeni kot tudi čisto osebni, belokranjski izseljenci pa so z denarno  pomočjo, svojimi obiski doma in tudi z novim načinom razmišljanja vplivali na življenje vseh domačih.

Ob Dolenjski in Prekmurju ju Bela Krajna tisti del Slovenije, iz katerega se je v obdobju drug4e svetovne vojne  v ZDA izselilo največ ljudi. Vzroki za to so bili gospodarski in družbeno pogojeni kot tudi čisto osebni, belokranjski izseljenci pa so z denarno  pomočjo, svojimi obiski doma in tudi z novim načinom razmišljanja vplivali na življenje vseh domačih.

Slovenski katoliški list Zdodnja danica (1849-1902) je redno objavljal pisma slovenskih misijonarjev iz Severne Amerike, zlasti viz območja ob velikih jezerih (Great Lakes). V njih najdemo – poleg opisa dejavnosti misijonarjev – tudi vrsto drugih informacij. Pozornost posvečajo tudi slovenskim ekonomskim izseljencem, ki so znotraj širokega evropskega vala prihajali v Severno Ameriko. Avtoričin interes je usmerjen na pomen misijonarskih pisem pri spodbujanju zgodnjega izseljevanja s poudarkom  na skupini Slovenskih  družin, ki so se preselili v Steams County, Minnesota leta 1865. Ti slovenski priseljenci so sledili vabilu misijonarja Franca Pirca.

Slovenski katoliški list Zdodnja danica (1849-1902) je redno objavljal pisma slovenskih misijonarjev iz Severne Amerike, zlasti viz območja ob velikih jezerih (Great Lakes). V njih najdemo – poleg opisa dejavnosti misijonarjev – tudi vrsto drugih informacij. Pozornost posvečajo tudi slovenskim ekonomskim izseljencem, ki so znotraj širokega evropskega vala prihajali v Severno Ameriko. Avtoričin interes je usmerjen na pomen misijonarskih pisem pri spodbujanju zgodnjega izseljevanja s poudarkom  na skupini Slovenskih  družin, ki so se preselili v Steams County, Minnesota leta 1865. Ti slovenski priseljenci so sledili vabilu misijonarja Franca Pirca.

Monografija sodi v okvir številnih založniških, razstavnih in drugih kulturnih pobud, ki sta jih navdihnila dva svetovno odmevna spominska dogodka: petstoletnica odkritja Novega sveta in odprtje priseljenskega memoriala na Ellis Islandu. Knjižnemu projektu je - poleg soočenja s pomembnimi fotografskimi in drugimi dokumentarnimi fondi - botroval prav obisk njenega koordinatorja, sociologinje Karin Schulz, v muzeju-spomeniku na nekdanjem “pragu ” Združenih držav Amerike. Porodila se je zamisel o delu, ki bi prikazalo potek čezoceanskih selitvenih procesov od zapustitve izvornega okolja do prihoda izseljencev na ameriška tla. Širokopotezna organizacijska prizadevanja in sodelovanje strokovnjakov ter številnih ustanov s tostran in onstran oceana so obrodili vsebinsko pestro in založniško bogato monografijo s posebnim poudarkom na izseljevanju, preko nemškega ozemlja v ZDA od prejšnjega stoletja do obdobja po drugi svetovni vojni. V njej so v sliki in besedi (tako avtorjev prispevkov kot samih protagonistov) prikazani vzročni in organizacijski aspekti, ladjarski in pristaniški interesi, potovalni, sanitarni in številni drugi vidiki kot tudi osebna in kolektivna doživljajska dimenzija izseljevanja. Poleg nazornega pogleda v zgodovino pa si monografija, ki je namenjena širokemu bralstvu, zastavlja sicer implicitno a iz konteksta jasno zaznavno nalogo povezovanja preteklosti s sedanjostjo in spodbujanja k razmišljanju o problematiki selitvenih procesov v sodobni nemški in širši evropski družbi.

Monografija sodi v okvir številnih založniških, razstavnih in drugih kulturnih pobud, ki sta jih navdihnila dva svetovno odmevna spominska dogodka: petstoletnica odkritja Novega sveta in odprtje priseljenskega memoriala na Ellis Islandu. Knjižnemu projektu je - poleg soočenja s pomembnimi fotografskimi in drugimi dokumentarnimi fondi - botroval prav obisk njenega koordinatorja, sociologinje Karin Schulz, v muzeju-spomeniku na nekdanjem “pragu ” Združenih držav Amerike. Porodila se je zamisel o delu, ki bi prikazalo potek čezoceanskih selitvenih procesov od zapustitve izvornega okolja do prihoda izseljencev na ameriška tla. Širokopotezna organizacijska prizadevanja in sodelovanje strokovnjakov ter številnih ustanov s tostran in onstran oceana so obrodili vsebinsko pestro in založniško bogato monografijo s posebnim poudarkom na izseljevanju, preko nemškega ozemlja v ZDA od prejšnjega stoletja do obdobja po drugi svetovni vojni. V njej so v sliki in besedi (tako avtorjev prispevkov kot samih protagonistov) prikazani vzročni in organizacijski aspekti, ladjarski in pristaniški interesi, potovalni, sanitarni in številni drugi vidiki kot tudi osebna in kolektivna doživljajska dimenzija izseljevanja. Poleg nazornega pogleda v zgodovino pa si monografija, ki je namenjena širokemu bralstvu, zastavlja sicer implicitno a iz konteksta jasno zaznavno nalogo povezovanja preteklosti s sedanjostjo in spodbujanja k razmišljanju o problematiki selitvenih procesov v sodobni nemški in širši evropski družbi.

V dneh od 18. do 20. maja 1994 je v Vareseju (Lombardija) potekal v organizaciji tamkajšnjega Državnega arhiva in dokumentacijskega centra CEDOC (Centro di documentazione e ricerca della provincia di Varese) ter pod pokroviteljstvom Arhivističnega nadzorništva za Lombardjio simpozij na temo Izseljevanje in teritorij: med potrebo in idealom. Asociacija Varesota (ime za pokrajino Varese) s pojmom izseljevanja se dandanes zdi malodane anahronistično, saj sodi to območje ob italijansko-švicarski meji med najrazvitejše in najbogatejše predele severne Italije. V prejšnjem stoletju in deloma do druge svetovne vojne pa temu ni bilo tako in negotove gospodarske razmere so tudi tu silile prebivalstvo k iskanju zaslužka izven domačega okolja.

Opozoriti je treba, vsekakor, da v primeru Varesotta ni šlo za izseljevanje preproste delovne sile. Kot je bilo značilno za hribovita področja severne Italije, so tudi tu emigracijske tokove tvorili kvalificirani poklici, predvsem zidarji in kamnoseki (med temi mnogo ornamentikov, specializiranih v izvajanju umetniškega stavbarstva), ki so se zaradi krize lokalnih kamnolomov in kamnoseške obrti, kot posledice uvajanja cenejših gradbenih materialov, začeli vključevati v širše delovno tržišče. Nastale so tako izseljenske verige, ki so sprva sezonsko in nato za trajen čas držale v razne evropske države, predvsem pa v severnoameriško zvezno državo Vermont. Tu se je v kamnoseškem kraju Barre razvila številna kolonija kamnosekov iz okolice Vareseja in ostala med drugim dolgo znana kot zaprt etnično-kulturni otok in anarhistična trdnjava.

V dneh od 18. do 20. maja 1994 je v Vareseju (Lombardija) potekal v organizaciji tamkajšnjega Državnega arhiva in dokumentacijskega centra CEDOC (Centro di documentazione e ricerca della provincia di Varese) ter pod pokroviteljstvom Arhivističnega nadzorništva za Lombardjio simpozij na temo Izseljevanje in teritorij: med potrebo in idealom. Asociacija Varesota (ime za pokrajino Varese) s pojmom izseljevanja se dandanes zdi malodane anahronistično, saj sodi to območje ob italijansko-švicarski meji med najrazvitejše in najbogatejše predele severne Italije. V prejšnjem stoletju in deloma do druge svetovne vojne pa temu ni bilo tako in negotove gospodarske razmere so tudi tu silile prebivalstvo k iskanju zaslužka izven domačega okolja.

Opozoriti je treba, vsekakor, da v primeru Varesotta ni šlo za izseljevanje preproste delovne sile. Kot je bilo značilno za hribovita področja severne Italije, so tudi tu emigracijske tokove tvorili kvalificirani poklici, predvsem zidarji in kamnoseki (med temi mnogo ornamentikov, specializiranih v izvajanju umetniškega stavbarstva), ki so se zaradi krize lokalnih kamnolomov in kamnoseške obrti, kot posledice uvajanja cenejših gradbenih materialov, začeli vključevati v širše delovno tržišče. Nastale so tako izseljenske verige, ki so sprva sezonsko in nato za trajen čas držale v razne evropske države, predvsem pa v severnoameriško zvezno državo Vermont. Tu se je v kamnoseškem kraju Barre razvila številna kolonija kamnosekov iz okolice Vareseja in ostala med drugim dolgo znana kot zaprt etnično-kulturni otok in anarhistična trdnjava.