Z empiričnim pristopom avtorica analizira slovenske izseljence s stalnim bivališčem v Sloveniji, in sicer s pomočjo podatkov dveh popisov prebivalstva (1981 in 1991) in Zavoda za zaposlovanje. Zanimata jo dva vidika: izvor in odhajanje oz. vračanje izseljencev v času med obema popisoma. Upošteva vse izseljence in posebej tudi bolj izobražene. Zaradi razlik med regijami upošteva tudi lokalni vidik. Njen sklep: v 80. in v začetku 90. let je bil beg možganov realnost tudi pri Slovencih.

Z empiričnim pristopom avtorica analizira slovenske izseljence s stalnim bivališčem v Sloveniji, in sicer s pomočjo podatkov dveh popisov prebivalstva (1981 in 1991) in Zavoda za zaposlovanje. Zanimata jo dva vidika: izvor in odhajanje oz. vračanje izseljencev v času med obema popisoma. Upošteva vse izseljence in posebej tudi bolj izobražene. Zaradi razlik med regijami upošteva tudi lokalni vidik. Njen sklep: v 80. in v začetku 90. let je bil beg možganov realnost tudi pri Slovencih.

V spomin na prezgodaj umrlega poznavalca migracijskih gibanj na Slovenskem in sodelavca naše revije, dr. Petra Klinarja, objavljamo njegov neobjavljeni prispevek z drugega mednarodnega znanstvenega srečanja raziskovalcev izseljenstva na Občinah nad Trstom 8. oktobra 1993. V njem nam avtor spregovori o sodobnih slovenskih migracijah in o domačih ter zunanjih dejavnikih emigracijskega potiskanja iz Slovenije. Oriše nam tudi podobo slovenskih emigrantov in nove emigracijske možnosti, v zaključku pa spregovori o aktivnejši migracijski politiki Slovenije, ki odraža stanje leta 1993.

V spomin na prezgodaj umrlega poznavalca migracijskih gibanj na Slovenskem in sodelavca naše revije, dr. Petra Klinarja, objavljamo njegov neobjavljeni prispevek z drugega mednarodnega znanstvenega srečanja raziskovalcev izseljenstva na Občinah nad Trstom 8. oktobra 1993. V njem nam avtor spregovori o sodobnih slovenskih migracijah in o domačih ter zunanjih dejavnikih emigracijskega potiskanja iz Slovenije. Oriše nam tudi podobo slovenskih emigrantov in nove emigracijske možnosti, v zaključku pa spregovori o aktivnejši migracijski politiki Slovenije, ki odraža stanje leta 1993.

Na osnovi šestih doslej objavljenih zbirk slovenskoavstrijske pesnice Milene Merlak ter ocen njenih del, ki so izšle v slovenskem zamejskem in izseljenskem tisku, podaja avtorica pregled in lastno oceno pesničinega dosedanjega dela in mu poskuša najti ustrezno mesto v sodobni slovenski liriki.

Na osnovi šestih doslej objavljenih zbirk slovenskoavstrijske pesnice Milene Merlak ter ocen njenih del, ki so izšle v slovenskem zamejskem in izseljenskem tisku, podaja avtorica pregled in lastno oceno pesničinega dosedanjega dela in mu poskuša najti ustrezno mesto v sodobni slovenski liriki.

Avtorica v članku utemeljuje pomembnost avtobiografske metode pri proučevanju vzrokov za izseljevanje Slovencev, v njenem primeru v Avstralijo. Z upoštevanjem spominov posameznikov na čas njihovih odhodov na tuje pridejo do veljave predvsem individualni razlogi za izselitev, ki jih ravno zaradi heterogenosti ni dobro posploševati. Na ta način se nam proces izseljevanja kaže v luči posameznika in ne množic kot je bilo to v navadi v dosedanjih tovrstnih raziskavah.

Avtorica v članku utemeljuje pomembnost avtobiografske metode pri proučevanju vzrokov za izseljevanje Slovencev, v njenem primeru v Avstralijo. Z upoštevanjem spominov posameznikov na čas njihovih odhodov na tuje pridejo do veljave predvsem individualni razlogi za izselitev, ki jih ravno zaradi heterogenosti ni dobro posploševati. Na ta način se nam proces izseljevanja kaže v luči posameznika in ne množic kot je bilo to v navadi v dosedanjih tovrstnih raziskavah.

Konec druge svetovne vojne v Sloveniji je za del Slovencev, ki so že med vojno nasprotovali komunistični revoluciji, neizogibno pomenil odhod v begunstvo. Večina jih je bila prepričanih v začasnost tega bivanja, ko pa se bodo doma razmere uredile so se nameravali vrniti v domovino. Ker se ta pričakovanja niso uresničila, se jih večina odločila za preselitev v prekomorske države, del pa je ostal v zamejstvu.

Konec druge svetovne vojne v Sloveniji je za del Slovencev, ki so že med vojno nasprotovali komunistični revoluciji, neizogibno pomenil odhod v begunstvo. Večina jih je bila prepričanih v začasnost tega bivanja, ko pa se bodo doma razmere uredile so se nameravali vrniti v domovino. Ker se ta pričakovanja niso uresničila, se jih večina odločila za preselitev v prekomorske države, del pa je ostal v zamejstvu.