7 / 1996

Igor Maver

Literarno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Avstraliji v angleškem jeziku: Drugi pristanek Victorije Zabukovec

Članek najprej opredeli dvojezično literarno ustvarjalnost slovenskih izseljencev v Avstraliji, med njimi je tudi Victoria Zabukovec, tistih, ki že pojmujejo Avstralijo kot svoj novi dom. Roman Zabukovčeve The Second Landing, objavljen leta 1993, temelji na življenjskih izkušnjah avtoričinega moža Slovenca, pred in po njegovi naselitvi v Avstraliji takoj po drugi svetovni vojni. Predstavlja značilen in uspešen primer zgodovinske proze, z elementi fikcije in romansiranih biografij. Roman opisuje življenjske izkušnje protagonistov iz različnih dežel vzhodne in jugovzhodne Evrope. Avtorica skuša biti ves čas objektivna in povečini ne komentira usodnih dogodkov, za katere se protagonisti zdijo predeterminirani in katerim se ne morejo izogniti.

7 / 1996

Igor Maver

Literarno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Avstraliji v angleškem jeziku: Drugi pristanek Victorije Zabukovec

Članek najprej opredeli dvojezično literarno ustvarjalnost slovenskih izseljencev v Avstraliji, med njimi je tudi Victoria Zabukovec, tistih, ki že pojmujejo Avstralijo kot svoj novi dom. Roman Zabukovčeve The Second Landing, objavljen leta 1993, temelji na življenjskih izkušnjah avtoričinega moža Slovenca, pred in po njegovi naselitvi v Avstraliji takoj po drugi svetovni vojni. Predstavlja značilen in uspešen primer zgodovinske proze, z elementi fikcije in romansiranih biografij. Roman opisuje življenjske izkušnje protagonistov iz različnih dežel vzhodne in jugovzhodne Evrope. Avtorica skuša biti ves čas objektivna in povečini ne komentira usodnih dogodkov, za katere se protagonisti zdijo predeterminirani in katerim se ne morejo izogniti.

7 / 1996

Avguštin Budja

Slovenci na Švedskem

Prispevek v prvem delu obravnava priseljevanje različnih narodov na Švedsko, švedsko priseljensko politiko in reforme, stopnjo znanja švedskega jezika med priseljenci in vključevanje priseljencev v politično življenje nove domovine. V drugem delu avtorica oriše procese izseljevanja Slovencev na Švedsko, njihovo stopnjo izobrazbe in ekonomske razmere, njihove etnične organizacije, kulturno dejavnost, tisk in versko življenje ter končno zglede za prihodnost slovenske skupnosti na Švedskem.

7 / 1996

Avguštin Budja

Slovenci na Švedskem

Prispevek v prvem delu obravnava priseljevanje različnih narodov na Švedsko, švedsko priseljensko politiko in reforme, stopnjo znanja švedskega jezika med priseljenci in vključevanje priseljencev v politično življenje nove domovine. V drugem delu avtorica oriše procese izseljevanja Slovencev na Švedsko, njihovo stopnjo izobrazbe in ekonomske razmere, njihove etnične organizacije, kulturno dejavnost, tisk in versko življenje ter končno zglede za prihodnost slovenske skupnosti na Švedskem.

7 / 1996

Avgust Horvat

Demografska gibanja med slovensko emigracijo v Argentini: iskanje življenjskega prostora

Velik del slovenskih povojnih političnih beguncev je iz taborišč v Avstriji in Italiji odšel v Argentino, ki je bila pri sprejemanju priseljencev najmanj selektivna. Hitro so se oblikovale organizirana izseljenska skupnost in slovenske družine. Z leti pa je čedalje več mešanih zakonov, rodnost znotraj skupnosti upada, povečuje pa se smrtnost. Zanimanje za delo v slovenski skupnosti je čedalje manjše, zato je prihodnost negotova.

7 / 1996

Avgust Horvat

Demografska gibanja med slovensko emigracijo v Argentini: iskanje življenjskega prostora

Velik del slovenskih povojnih političnih beguncev je iz taborišč v Avstriji in Italiji odšel v Argentino, ki je bila pri sprejemanju priseljencev najmanj selektivna. Hitro so se oblikovale organizirana izseljenska skupnost in slovenske družine. Z leti pa je čedalje več mešanih zakonov, rodnost znotraj skupnosti upada, povečuje pa se smrtnost. Zanimanje za delo v slovenski skupnosti je čedalje manjše, zato je prihodnost negotova.

7 / 1996

Helga Glušič

Poezija Karla Mauserja

Besedilo predstavlja motivno in miselno predstavitev edine pesniške zbirke pisatelja Karla Mauserja, ki je kot izgnanec po koncu druge svetovne vojne najprej na Koroškem v Avstriji, nato pa v Združenih državah Amerike pisal predvsem povesti in romane ter kratko prozo. V zadnjem desetletju njegovega življenja je nastala tudi intimna izpovedna lirika, ki jo je njen urednik dr. Tine Debeljak izbral, uredil in opremil s spremno besedo v zbirki Zemlja sem in večnost. Tine Debeljak izbral, uredil in opremil s spremno besedo v zbirki Mauserjeva poezija se navezuje na slovensko tradicijo impresionizma in vzore katoliškega ekspresionizma.

7 / 1996

Helga Glušič

Poezija Karla Mauserja

Besedilo predstavlja motivno in miselno predstavitev edine pesniške zbirke pisatelja Karla Mauserja, ki je kot izgnanec po koncu druge svetovne vojne najprej na Koroškem v Avstriji, nato pa v Združenih državah Amerike pisal predvsem povesti in romane ter kratko prozo. V zadnjem desetletju njegovega življenja je nastala tudi intimna izpovedna lirika, ki jo je njen urednik dr. Tine Debeljak izbral, uredil in opremil s spremno besedo v zbirki Zemlja sem in večnost. Tine Debeljak izbral, uredil in opremil s spremno besedo v zbirki Mauserjeva poezija se navezuje na slovensko tradicijo impresionizma in vzore katoliškega ekspresionizma.

7 / 1996

Janja Žitnik Serafin

Vojeslav Mole: ob stodeseti obletnici rojstva

Na osnovi objavljenih leposlovnih del slovenskega izseljenskega pesnika, pisatelja in uglednega umetnostnega zgodovinarja Vojeslava Moleta ter znanstvenih in strokovnih objav o njegovem delu podaja prispevek zgoščen pregled Moletovega življenja in dela. Ker je njegovo znanstveno delo mnogo bolj znano od njegovega literarnega ustvarjanja, je slednjemu v prispevku posvečeno več pozornosti kot prvemu.

7 / 1996

Janja Žitnik Serafin

Vojeslav Mole: ob stodeseti obletnici rojstva

Na osnovi objavljenih leposlovnih del slovenskega izseljenskega pesnika, pisatelja in uglednega umetnostnega zgodovinarja Vojeslava Moleta ter znanstvenih in strokovnih objav o njegovem delu podaja prispevek zgoščen pregled Moletovega življenja in dela. Ker je njegovo znanstveno delo mnogo bolj znano od njegovega literarnega ustvarjanja, je slednjemu v prispevku posvečeno več pozornosti kot prvemu.