Leta 1997 je izšel zbornik Slovenska trideseta leta z razpravami s posvetovanja z istim naslovom, ki ga je 19. in 20. septembra 1995 organizirala Slovenska matica v Ljubljani. V zborniku je objavljenih štiriindvajset prispevkov, ki prikazujejo in analizirajo življenje Slovencev v tridesetih letih tega stoletja z različnih zornih kotov: z nacionalnega, političnega, demografskega, gospodarskega, socialnega/sociološkega, ideološkega, cerkvenega in duhovnega, kulturnega, izobraževalnega, literarnozgodovinskega, umetnostnozgodovinskega in muzikološkega. Posvetovanje je potrdilo oceno organizatorjev, da so bila trideseta leta našega stoletja izjemno pomembno obdobje novejše slovenske zgodovine.

Leta 1997 je izšel zbornik Slovenska trideseta leta z razpravami s posvetovanja z istim naslovom, ki ga je 19. in 20. septembra 1995 organizirala Slovenska matica v Ljubljani. V zborniku je objavljenih štiriindvajset prispevkov, ki prikazujejo in analizirajo življenje Slovencev v tridesetih letih tega stoletja z različnih zornih kotov: z nacionalnega, političnega, demografskega, gospodarskega, socialnega/sociološkega, ideološkega, cerkvenega in duhovnega, kulturnega, izobraževalnega, literarnozgodovinskega, umetnostnozgodovinskega in muzikološkega. Posvetovanje je potrdilo oceno organizatorjev, da so bila trideseta leta našega stoletja izjemno pomembno obdobje novejše slovenske zgodovine.

Etnologinja Polona Šega, zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisjeZRC SAZU, je v knjižni obliki izdala diplomsko nalogo (1994) o slovenskih kostanjarjih na Dunaju. Za nalogo je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Rezultat njenega večletnega dela, k ije bilo razprto med Dolenjsko, Ljubljano in Dunajem in pri katerem je uporabila pričevanja osebnih informatorjev, arhivsko, časopisno in slikovno gradivo ter literaturo, je lepo viden v knjižici, ki nas popelje v življenje slovenskih kostanjarjev na Dunaju. To ni samo etnološka, ampak tudi zgodovinska študija, ki jo kot raziskovalec slovenskih izseljenskih gibanj z veseljem vzamem v roke z mislijo: postavljen je še en kamenček v mozaiku, ki nosi naslov Slovensko izseljenstvo. Pisana je v prijetnem jeziku, kar omogoča njeno dostopnost tudi nestrokovnjaku.

Etnologinja Polona Šega, zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisjeZRC SAZU, je v knjižni obliki izdala diplomsko nalogo (1994) o slovenskih kostanjarjih na Dunaju. Za nalogo je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Rezultat njenega večletnega dela, k ije bilo razprto med Dolenjsko, Ljubljano in Dunajem in pri katerem je uporabila pričevanja osebnih informatorjev, arhivsko, časopisno in slikovno gradivo ter literaturo, je lepo viden v knjižici, ki nas popelje v življenje slovenskih kostanjarjev na Dunaju. To ni samo etnološka, ampak tudi zgodovinska študija, ki jo kot raziskovalec slovenskih izseljenskih gibanj z veseljem vzamem v roke z mislijo: postavljen je še en kamenček v mozaiku, ki nosi naslov Slovensko izseljenstvo. Pisana je v prijetnem jeziku, kar omogoča njeno dostopnost tudi nestrokovnjaku.

V knjižnih poročilih in ocenah, ki jih objavlja revija Dve domovini, doslej še ni bila predstavljena koprska revija Annales, ki izhaja od leta 1991 ter je imela v začetku podnaslov Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin (sedanji podnaslov ima od 6. številke dalje; od 4. številke dalje izhaja tudi v dveh ločenih in posebej oštevilčenih serijah: historia naturalis in historia et sociologia, vendar je temeljna numeracije revije zaporedna). Razlog je preprost, Annales niso objavljali gradiva, ki bi bilo posebej povezano s problemi izseljenstva. Deseta številka pa prinaša v rubriki Migracije šest razprav, ki govore o migracijah in izseljenstvu od srednjega veka do let po drugi svetovni vojni. Sicer pa predstavljajo vsebino obsežnega zbornika tudi Arheološke študije, monografske razprave o Marijini rotundi pri koprski stolnici, Gospodarsko zgodovinske študije, Regionalna polifonija II., Jadranske etimologije in stalni rubriki Delo naših zavodov in društev ter Ocene in poročila.

V knjižnih poročilih in ocenah, ki jih objavlja revija Dve domovini, doslej še ni bila predstavljena koprska revija Annales, ki izhaja od leta 1991 ter je imela v začetku podnaslov Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin (sedanji podnaslov ima od 6. številke dalje; od 4. številke dalje izhaja tudi v dveh ločenih in posebej oštevilčenih serijah: historia naturalis in historia et sociologia, vendar je temeljna numeracije revije zaporedna). Razlog je preprost, Annales niso objavljali gradiva, ki bi bilo posebej povezano s problemi izseljenstva. Deseta številka pa prinaša v rubriki Migracije šest razprav, ki govore o migracijah in izseljenstvu od srednjega veka do let po drugi svetovni vojni. Sicer pa predstavljajo vsebino obsežnega zbornika tudi Arheološke študije, monografske razprave o Marijini rotundi pri koprski stolnici, Gospodarsko zgodovinske študije, Regionalna polifonija II., Jadranske etimologije in stalni rubriki Delo naših zavodov in društev ter Ocene in poročila.

V zadnjih nekaj letih je zbornik Traditiones pod uredništvom dr. MarijeStanonik dobil nekoliko drugačno vsebinsko podobo, saj se je urednica odločala za tematske številke. Vsakokratna tema je bila označena že na platnicah zbornika. 23. številka ima naslov Naš živi jezik in prinaša jezikoslovne teme, 24. številka je posvečena slovstveni folklori, 25. nosi naslov Besede in reči. Zadnja, 26. številk z naslovom Res Slovenica - quo vadis? pa je posvečena vprašanjem slovenske narodne identitete oziroma prepoznavnosti. Tema bo zanimiva za širši krog bralcev in za raziskovalce različnih humanističnih in družboslovnih strok, saj obravnava več vidikov, ne samo etnološkega.

V zadnjih nekaj letih je zbornik Traditiones pod uredništvom dr. MarijeStanonik dobil nekoliko drugačno vsebinsko podobo, saj se je urednica odločala za tematske številke. Vsakokratna tema je bila označena že na platnicah zbornika. 23. številka ima naslov Naš živi jezik in prinaša jezikoslovne teme, 24. številka je posvečena slovstveni folklori, 25. nosi naslov Besede in reči. Zadnja, 26. številk z naslovom Res Slovenica - quo vadis? pa je posvečena vprašanjem slovenske narodne identitete oziroma prepoznavnosti. Tema bo zanimiva za širši krog bralcev in za raziskovalce različnih humanističnih in družboslovnih strok, saj obravnava več vidikov, ne samo etnološkega.

Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je pod vodstvom predstojnice dr. Irene Gantar Godina organiziral mednarodno konferenco z naslovom Ob 100.obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori, ki je potekala v portoroškem hotelu Emona v Bernardinu od 1.-5. septembra 1998. Srečanja se je udeležilo 30 referentov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije,Velike Britanije, Poljske, Rusije, Kanade in ZDA.

Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je pod vodstvom predstojnice dr. Irene Gantar Godina organiziral mednarodno konferenco z naslovom Ob 100.obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori, ki je potekala v portoroškem hotelu Emona v Bernardinu od 1.-5. septembra 1998. Srečanja se je udeležilo 30 referentov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije,Velike Britanije, Poljske, Rusije, Kanade in ZDA.